Zgodovina Komisije

Predhodnik Komisije je bil Urad Vlade RS za preprečevanje korupcije, ki je bil leta 2001 ustanovljen na priporočilo organizacije Sveta Evrope GRECO (Skupina držav ES proti korupciji) in ga je vodil Boštjan Penko.

Leta 2004 je bil sprejet Zakon o preprečevanju korupcije (ZPKor). Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je bila tako ustanovljena na podlagi ZPKor ter Konvencije ZN proti korupciji (UNCAC), ki od držav članic priporoča ustanovitev neodvisnega organa za omejevanje korupcije.

Komisija je postala samostojni državni organ z večjimi pooblastili v boju proti korupciji. Predsednik Komisije s šestletnim mandatom je postal Drago Kos, namestnica predsednika je postala Nadja Žnidarčič Ferrari ter člani Barbara Lavtar, Bojan Dobovšek in Marko Hvala, ki je s te funkcije odstopil aprila 2006.

5. junija 2010 je stopil v veljavo Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), s čimer je prenehal veljati ZPKor. Novi zakon je ohranil ime Komisije, vendar pomembno razširil njene naloge in pristojnosti ter uvedel drugačen – od politike bolj neodvisen – sistem imenovanja vodstva Komisije, ki ga sedaj imenuje predsednik države na predlog posebne izbirne komisije.

Komisija je v okviru razširjenih pristojnosti med drugim postala prekrškovni organ, poleg tega pa je pristojna za zaščito prijaviteljev, izvajanje nadzora nad lobiranjem ter oblikovanje in nadzor nad izvajanjem načrtov integritete. ZIntPK obenem določa tudi dolžnost zasebnega sektorja, da se odzove na zahteve Komisije v primeru preiskave suma koruptivnih dejanj – po starem Zakonu o preprečevanju korupcije je ta dolžnost odziva veljala le za javni sektor, medtem ko je sodelovanje zasebnega sektorja potekalo na prostovoljni osnovi.

Septembra 2010 je bil za predsednika Komisije za preprečevanje korupcije imenovan mag. Goran Klemenčič, za namestnika pa Rok Praprotnik in Jože Končan.

Jože Končan v letu 2010 odstopi in nova namestnica predsednika Komisije s 1. 1. 2011 postane Liljana Selinšek.

Celoten senat je konec novembra 2013 predsedniku republike podal nepreklicne odstopne izjave. Odstopili so iz protesta in odgovornosti, saj so naredili vse, kar so lahko na podlagi obstoječega zakona, zaradi zakonodajnih omejitev pa ne morejo doseči nujnih sprememb.

V začetku marca 2014 je predsednik Republike Borut Pahor za novega predsednika Komisije za preprečevanja korupcije imenoval Borisa Štefaneca, za njegova namestnika pa Jurija Fermeta in Darka Stareta, ki pa sta takoj po imenovanju odstopila. Štefanec je funkcijo predsednika Komisije nastopil konec marca 2014. Sredi junija sta se mu pridružila novoimenovana namestnika, dr. Igor Lamberger in namestnica dr. Alma Sedlar.

Dr. Almo Sedlar je predsednik republike Borut Pahor konec septembra 2017 na njeno željo razrešil z mesta namestnice.

DR. Almo Sedlar nasledi mag. Uroš Novak, ki namestnik predsednika postane aprila 2018.

Po izteku petletnega mandata namestnika dr. Igorja Lambergerja je avgusta 2019 namestnik predsednika postal Simon Savski.

Po izteku šestletnega mandata Borisa Štefaneca je aprila 2020 novi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije postal dr. Robert Šumi.

Priprava novele je potekala več kot 5 let in ki je odpravila nekatere pomanjkljivosti, s tem pa omogočila učinkovitejše delovanje Komisije.

Z novelo so se zakonsko uredila procesna jamstva v postopkih komisije obravnavanih oseb, enotno zakonsko podlago so dobile tudi pridobivanje, uporaba, obdelava in povezovanje informacij o denarnem toku javnega sektorja, ki se beležijo v aplikaciji Erar. Novela je uvedla spremenjeno opredelitev javnega sektorja, funkcionarjev in javnih oseb ter razširila nabor zavezancev. Jasneje je razmejila med pristojnostmi komisije ter policije in tožilstva in uvedla nekatere pomembne spremembe znotraj posameznih institutov.

V letu 2021 je odstopno izjavo podal namestnik mag. Uroš Novak, ki ga je oktobra 2021 nadomestil David Lapornik.

Trenutno vodstvo Komisije tako sestavljajo predsednik dr. Robert Šumi ter namestnika Simon Savski in David Lapornik.

Z ZZPri je Komisija pridobila nove pristojnosti in novo delovno enoto – Center za zaščito prijaviteljev. Novi zakon je prinesel pomembne ukrepe za zaščito oseb, ki prijavijo kršitve, določil dodatne obveznosti za zavezance v javnem in zasebnem sektorju ter pomembne novosti tudi za Komisijo, ki je s sprejetjem ZZPri pridobila na veljavi in pristojnostih na področju zaščite prijaviteljev. Komisija je novi zakon pozdravila, saj smo v preteklosti pogosto opozarjali, da način, na katerega je področje urejal Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, vsem prijaviteljem ni zagotavljal enake pomoči Komisije. Ves čas smo se tako zavzemali za oblikovanje sodobnih normativnih okvirjev, ki prijavljene osebe odvrača od povračilnih ukrepov, prijaviteljem pa daje ustrezne informacije o možnih poteh prijave ter učinkovito strokovno in drugo potrebno pomoč. Temu poslanstvu s sprejemom ZZPri Komisija lažje sledi, saj nam slednji na predmetnem področju daje večje pristojnosti. V skladu s tem je v okviru Komisije začel delovati Center za zaščito prijaviteljev.

Z ZZPri se je v slovenski pravni red prenesla Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. 10. 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije.