Dan boja proti korupciji 2011


9. december – mednarodni dan boja proti korupciji: Problem korupcije v Sloveniji je resen in realen

Mednarodni dan boja proti korupciji, 9. december, zaznamuje obletnico podpisa Konvencije Združenih narodov proti korupciji, prvega pravno zavezujočega instrumenta za boj proti korupciji, ki je bil podpisan 9. decembra 2003 v Meridi v Mehiki. Zagovorniki boja proti korupciji po vsem svetu ta dan obeležujejo z raznimi aktivnostmi z namenom osveščati in vključiti širšo javnost v učinkovitejši boj proti korupciji in goljufijam. Ob tej priložnosti Komisija za preprečevanje korupcije opozarja, da je problem korupcije v Sloveniji resen in realen.

Korupcija ni vzrok, ampak posledica

V boju proti korupciji je pomembno vedeti, da korupcija ni vzrok, ampak predvsem posledica širših družbenih anomalij. Za nastanek korupcije morajo biti ustvarjeni sistemski pogoji, ki jo omogočajo, to so slaba regulativa, vodenje, nadzor in pomanjkanje odgovornosti. Pri tem je bistveno, da uspešna borba zoper korupcijo s kazenskim pravom ni mogoča. Kazensko pravo se namreč ne ukvarja z odpravljanjem vzrokov korupcije, temveč s sankcioniranjem tistih, ki storijo kazniva dejanja. Organi odkrivanja in pregona se ukvarjajo s pregonom kaznivih dejanj z elementi korupcije kot so jemanje in dajanje podkupnine, sprejemanje in dajanje daril za nezakonito posredovanje, nedovoljeno sprejemanje in dajanje daril, zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic. Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič pravi: »Dejstvo je, da korupcija v Sloveniji predstavlja resen problem, ni produkt domišljije komisije ali javnomnenjskih anket nezadovoljnega ljudstva. Je realnost tranzicije in sistematičnega podcenjevanja pomena pravne države. Posledica tega je šibkost imunskega sistema države (nadzornih, regulatornih in pravosodnih institucij), ki ni bil vzpostavljen v meri, ki jo terja tržni ekonomski model.« Dodaja še, da na področju boja proti korupciji del politike, mnenjskih voditeljev in celo institucij tišči glavo v pesek glede globine tega problema in ne prevzema odgovornosti za njegovo omejevanje, ali pa ponuja poenostavljene rešitve.

Vodstvo komisije opozarja: »Prelaganje odgovornosti za rešitev sedanjega stanja zgolj na klasične organe odkrivanja, pregona in sojenja (pri čemer je dejstvo, da tudi ti ne delujejo optimalno) je iluzorno, saj zanika stroko in dognanja zadnjih desetletji, ki jih zaobjema Konvencija Združenih narodov proti korupciji. Potrebno je odpravljati vzroke korupcije.« Leto 2011 je bilo na področju korupcije prelomno tudi za Evropsko unijo (EU). Evropska komisija je prvič objavila oceno, da tovrstna korupcija EU stane prek 120 milijard evrov letno ter priznala, da je sedanja finančna kriza tudi posledica neobvladovanja korupcijskih tveganj. Z letom 2012 postaja omejevanje korupcije prvič tudi ena od prioritet EU.

Korupcija niso zgolj “modre kuverte”

Gledanje na korupcijo zgolj kot na prejemanje ali dajanje podkupnine je preozko in preživeto. Slovenija ima dokaj majhen (čeprav ne zanemarljiv) problem s klasično administrativno korupcijo “modrih kuvert”. Pravi problem je sistemska korupcija, tesno povezana s šibko integriteto javnega sektorja, neobvladovanjem konfliktov interesov, pomanjkanjem prevzemanja odgovornost za svoja ravnanja ali opustitve (ne samo s strani politike, ampak tudi administracije), prenormiran (in kljub temu luknjičast) sistem javnega naročanja, netransparentno lobiranje in še vedno prekomerni vpliv politike ter ozkih interesnih skupin na upravljanje državnega premoženja.

Protikorupcijska zakonodaja za višanje integritete in odgovornosti

Nujna je sprememba mentalitete, predvsem pa manj lažne solidarnosti s prikrivanjem napak v javnem sektorju ter zavedanje, da je za omejevanje korupcije odgovoren vsak posamezni javni uslužbenec. Vrednote, ki jih iščemo in želimo, so odgovornost, enakopravnost, vestnost, vladavina prava, spoštovanje … z eno besedo integriteta. Osebna in poklicna. Prototip zaposlenega v javnem sektorju je človek z vsemi zgoraj omenjenimi vrlinami. Posameznik z integriteto.

Slovenski Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije prvine etike, odgovornosti in integritete predpisuje kot zapovedano ravnanje in vedenje. Protikorupcijska zakonodaja je – bolj kot vsaka druga – usmerjena v to, da zapoveduje, prepoveduje ali dovoljuje ravnanja in vedenja, ki so običajno zgolj predmet razpravljanj o morali in etiki. Zakonska ureditev je bila potrebna, ker je bilo preveč odklonov o družbeno sicer sprejetih načelih.

S posvetom o skupnih vrednotah in etiki v javnem prostoru v počastitev mednarodnega dneva boja proti korupciji

V počastitev današnjega mednarodnega dneva boja proti korupciji Komisija za preprečevanje korupcije organizira Posvet o skupnih vrednotah in etiki v javnem prostoru, ki bo potekal v dvorani Državnega sveta. Bistvo posveta je spodbuditi širšo javnost k premisleku o skupnih vrednotah in načinih, kako s krepitvijo integritete ter družbene odgovornosti presegati razlike in nesoglasja, ki nas ovirajo na poti do blaginje ter družbene kohezivnosti. Dolgoročno posvet sledi cilju – na konceptu globalne etike in univerzalnega načela integritete, kakor je ta zasnovan v omenjeni konvenciji ter mednarodni etični infrastrukturi, v javnem sektorju zgraditi celovito platformo za krepitev odgovornosti do temeljnih vrednot posameznika, naravnega in socialnega okolja, vladavine prava ter pravne države.

V okviru obeležitve mednarodnega dneva boja proti korupciji je komisija skupaj z Varuhinjo človekovih pravic in Greenpeace Slovenija v minulem tednu organizirala okroglo mizo Korupcija kot grožnja človekovi pravici do zdravega okolja.