UNODC

Organizacija Združenih narodov (OZN) je mednarodna organizacija suverenih držav, ustanovljena po drugi svetovni vojni z namenom ohranjanja mednarodnega miru in varnosti, razvoja prijateljskih odnosov med narodi, spodbujanja socialnega napredka, boljšega življenjskega standarda ter človekovih pravic. Slovenija je postala članica OZN 22. maja 1992.

Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC; Office des Nations unies contre la drogue et le crime) je urad Združenih narodov, ki je bil ustanovljen leta 1997 kot Urad za nadzor nad drogami in preprečevanje kriminala z združitvijo Programa Združenih narodov za nadzor nad prepovedanimi drogami (UNDCP) in Oddelek za preprečevanje kriminala in kazensko pravosodje v Uradu Združenih narodov na Dunaju, ki je aktualno ime sprejel leta 2002.

Urad se osredotoča na trgovino in zlorabo prepovedanih drog, preprečevanje kriminala in kazensko pravosodje, mednarodni terorizem in politično korupcijo.

Z vidika omejevanja korupcije je pomemben dokument Konvencija ZN proti korupciji (UNCAC – UN Convention against Corruption – zaradi nevarnosti, ki jih korupcija prinaša stabilnosti in varnosti družbe zaradi spodkopavanja vrednot demokracije, etičnih načel, pravičnosti in vladavine prava na splošno, jo je Generalna skupščine ZN 31. oktobra 2003 sprejela kot prvo globalno protikorupcijsko pogodbo. Njeni glavni poudarki so usmerjeni v ukrepe preprečevanja korupcije (tako v javnem kot tudi v zasebnem sektorju), dosledno preganjanje in kaznovanje koruptivnih dejanj ter mednarodno sodelovanje na področju preprečevanja in boja proti korupciji. Ukrepi na področju preprečevanja korupcije vključujejo model preprečevanja korupcije, ustanovitev protikorupcijskih organov v posameznih državah članicah, večjo transparentnost financiranja volilnih kampanj in političnih strank, preglednost in odgovornost na področju javnih financ, delovanje v skladu z etičnimi kodeksi uslužbencev, ustrezne disciplinske ukrepe, sodelovanje vladnih in nevladnih organizacij, osveščanje javnosti o korupciji ter mednarodno sodelovanje na vseh področjih boja proti korupciji. Konvencija zahteva tudi ureditev zakonodaje na način, da ta zajame vsa področja korupcije, opredeljena v konvenciji. Posebej pa se zavzema za vrnitev nacionalnega bogastva in premoženja, ki je bilo nelegalno odtujeno predvsem v državah v razvoju, kjer sta ponavadi prisotni visoka stopnja korupcije ter podkupljivost uradnikov.

UNCAC je prvi in edini univerzalni pravno zavezujoč instrument za boj proti korupciji. 9. decembra 2003 ga je v Meridi v Mehiki podpisalo 111 držav, zaradi česar je 9. december razglašen za Mednarodni dan boja proti korupciji. Konvencija je nato stopila v veljavo leta 2005, ko je imela že 140 podpisnic. Državni zbor Slovenije jo je ratificiral 6. februarja 2008, predsednik republike pa jo je podpisal 14. februarja 2008. Slovenija je ratifikacijsko listino deponirala 1. aprila 2008. Od začetka do danes je konvencijo podpisalo že 189 držav.

Države pogodbenice konvencije UNCAC so z namenom učinkovitega izvajanja konvencije ustanovile tako imenovani Pregledni mehanizem za samoocenjevanje držav glede implementacije konvencije. Koordinacijo na področju Preglednega mehanizma izvaja Skupina za pregled implementacije, ki junija vsako leto z žrebom izbere pare držav za ocenjevanje posamične države. Samoocenjevanja tako potekajo od leta 2010. Slovenija je v prvem letu ocenjevanja sodelovala – skupaj s Poljsko – pri evalvaciji ukrajinske zakonodaje. V drugem letu samoocenjevanja držav pogodbenic UNCAC (2011/2012) je Slovenija, skupaj s Hondurasom, sodelovala pri ocenjevanju Kolumbije. Slovenija je bila na vrsti jeseni 2012, v tretjem ocenjevalnem letu. Petindvajsetega julija 2017 se je formalno začel pregled Slovenije v okviru drugega kroga pregledovanja izvajanja UNCAC, ki se je osredotočal na poglavje II (preprečevanje korupcije) in poglavje V (odvzem nezakonito pridobljenega premoženja). Ocenjevanje Slovenije, ki se je formalno zaključilo januarja 2023, je koordiniral vodja Centra za žvižgače na Komisiji Gregor Pirjevec.