Ista oseba trenutno namreč lahko sooblikuje lastniško politiko SDH, daje navodila glede upravljanja naložbe, predlaga nadzornike in nato ob odločitvi, ki jo sprejme drug član uprave SDH, še sama sedi v nadzornem svetu te družbe … Takšno kopičenje moči predstavlja veliko tveganje za nastanek nasprotja interesov, vzbuja dvom v neodvisno delovanje tega člana nadzornega sveta ter briše meje med interesi delničarjev in nadzornega sveta.

Komisija zato predlaga, naj se za člane uprave SDH poleg članstva v upravah družb, v katerih imata SDH ali Republika Slovenija večinski delež ali prevladujoč vpliv, prepove še sočasno članstvo v nadzornih svetih teh družb. To že velja za nadzornike SDH. Enako prepoved pa Komisija predlaga še za zaposlene na vodstvenih delovnih mestih ministrstev, ki so povezana s področjem upravljanja naložb oziroma področjem delovanja družbe, saj tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) svari pred nevarnostjo, da lahko takšni nadzorni sveti postanejo le podaljšana roka lastnika oziroma v tem primeru vladajoče politike, namesto samostojen in neodvisen nadzorni organ. 

Takšna praksa tudi ni skladna s samim namenom Zakona o SDH, ki z namenom preprečevanja uresničitve omenjenih korupcijskih tveganj skuša ločiti funkcijo države kot lastnice kapitalskih naložb od drugih funkcij države.

V primeru nadzornikov SDH ali nadzornikov državnih družb, ki so hkrati zaposleni na SDH ali na ministrstvih, povezanih s področjem upravljanja naložb oziroma področjem delovanja družbe, pa Komisija kot dodatno varovalo zagotavljanja neodvisnosti delovanja predlaga pripravo konkretizirane in obrazložene pisne ocene tveganj za vsak konkreten primer takega kandidata.

Komisija Vlado Republike Slovenije in Državni zbor Republike Slovenije prosi za odziv v treh mesecih, pričakuje pa tudi, da bo te varovalke vnesla v morebiten predlog zakona, s katerim naj bi ustanovili napovedan Nacionalni demografski sklad, ki naj bi kot naslednik SDH upravljal  vso državno premoženje.