Komisija je v pripravo ukrepov Akcijskega načrta za uresničevanje Resolucije vključila širok krog (več kot 120) deležnikov v 18 področnih skupinah. Z vključevanjem različnih javnih institucij, stroke, nevladnih organizacij in drugih ter jasno časovno opredelitvijo ukrepov je bil cilj Komisije oblikovati dokument, ki bo odražal širok družbeni konsenz in pomenil razvojni premik v boju proti korupciji.

Pripombe in predloge na osnutek Komisija sprejema do 17. 6. 2025 na e-naslovu integriteta@kpk-rs.si. Ker mora biti Akcijski načrt sprejet v treh mesecih po sprejemu Resolucije, ga bo senat Komisije obravnaval do konca tega meseca. Komisija ga bo sicer tudi kasneje po potrebi dopolnjevala in redno spremljala njegovo izvajanje.

Namestnica predsednika Komisije Tina Divjak je predstavila nekatere ključne ukrepe na področjih, ki jih Komisija že vrsto let zaznava kot najbolj izpostavljena z vidika korupcijskih tveganj:

• Krepitev integritete​: ukrepi so usmerjeni v različne skupine (najvišji funkcionarji, organizacije javnega sektorja, vzgojno-izobraževalne ustanove);

• Imenovanja in zaposlovanja: ukrepi za večjo transparentnost imenovanj in kompetenc posameznih kandidatov;

• Javna naročila​: poudarek na ukrepih v t. i. prednaročniški fazi, ko se identificirajo potrebe in dela analiza trga;

• Izvajanje velikih infrastrukturnih projektov: sprejem posebnega zakona za takšne projekte;​

• Zakonodajna sled​: jasni in transparentni podatki, kdo vse je sodeloval pri nekem zakonu oziroma vplival nanj;

• Razpolaganje s stvarnim premoženjem​: večja transparentnost tako nakupov kot upravljanja s premoženjem;

• Notranji mehanizmi za zagotavljanje skladnosti​: ukrepi za uveljavitev nove prakse pri zagotavljanju notranjih kontrol delovanja posamezne organizacije.

Pri posameznem ukrepu so opredeljeni nosilci ukrepa in drugi sodelujoči, določen je rok izvedbe, opredeljeni so kazalniki za merjenje uspešnosti, ki jih bo redno spremljala Komisija. Gre za odličen temelj, da končno odločneje napredujemo pri preprečevanju korupcije, je dejal dr. Robert Šumi in izpostavil, da je najpomembneje, kako bo Akcijski načrt zaživel v praksi. Pri tem je ponovno opozoril na neustrezen odnos dela politike tako do dela Komisije kot do institutov, ki so namenjeni preprečevanju korupcije: »Žalosti nas, da še vedno spremljamo javne odzive vodilnih politikov, kot je na primer javni nastop predsednika vlade prejšnji teden, ki nagovarjajo k nezakonitosti in obvodom zakonodaje ter se na ta račun posredno in neposredno posmehujejo tudi delu Komisije in pomenu preprečevanja korupcije ter krepitve integritete, odgovornosti in transparentnosti.«

Akcijski načrt je osredotočen na prakso, na izvajanje postopkov, ki bodo pravno zakoniti, strokovni in transparentni, je poudarila namestnica predsednika Komisije Tina Divjak. »Poleg obsežnejšega ozaveščanja uradnikov, zakaj so določeni mehanizmi in pravila potrebni, veliko pozornost namenjamo vzgoji poštenih posameznikov, ki se zavedajo pomena pravne države, demokracije, nevarnosti korupcije. Posameznikov, ki jih ni strah opozarjati na kršitve in ki zahtevajo od političnih odločevalcev, da z državo upravljajo z zavedanjem, da je država od vseh, da si prebivalci Slovenije zaslužijo oblast, ki ji lahko zaupajo, ter da je kakršnokoli spodkopavanje pravne države in posmehovanje pravilom in institucijam zelo nevarno,« je poudarila.