»Za zaščito javnih financ in preprečevanje korupcije moramo sprejeti enoten zakon, ki bo zagotovil jasna pravila za vse faze izvedbe velikih infrastrukturnih projektov. To pomeni večjo odgovornost, preglednost in učinkovitejši nadzor nad javnimi sredstvi,« je poudaril predsednik Komisije dr. Robert Šumi.

Načrtovanje in gradnja velikih infrastrukturnih projektov (kot so denimo drugi tir Divača – Koper, JEK 2, hidroelektrarne in podobno) sta že sama po sebi povezana s korupcijskimi tveganji, saj gre za dolge, zapletene postopke, ki praviloma vključujejo večje število akterjev, deležnikov in interesentov ter večja finančna sredstva. V izogib scenarijem, kot je bil v primeru TEŠ 6, je Komisija zato pristojnim organom izdala priporočila z ukrepi za večjo transparentnost in preprečevanje korupcije s poudarkom na sprejemu enotnega zakona na tem področju. »Slovenska zakonodaja trenutno ne predvideva enotnega pristopa za tovrstne projekte, kar vodi do ad hoc zakonskih rešitev. Te pa povečujejo tveganje za netransparentno porabo javnega denarja in omogočajo vplivanje različnih interesnih skupin,« je opozoril predsednik Komisije dr. Robert Šumi.

Krovni zakon naj bi po mnenju Komisije vzpostavil enotna pravila za vse faze izvedbe velikih infrastrukturnih projektov, vključno z jasno opredelitvijo, kaj tak projekt sploh je. »Pri tem naj se pripravljavci zakona še posebej oprejo na področja javnega naročanja, transparentnost postopkov in javnega obveščanja ter vzpostavitev neodvisnega zunanjega nadzora,« je ob tem povedala namestnica predsednika Komisije Tina Divjak.

Med ključnimi ukrepi, ki jih Komisija predlaga v okviru zakona, so:

- jasna pravila glede uporabe izjem v javnem naročanju,

- omejitve sodelovanja zunanjih izvajalcev v morebitnem nasprotju interesov,

- obvezna uporaba šifer za sledljivost sredstev,

- javna objava vseh ključnih dokumentov in alternativ projekta,

- javna razprava že v zgodnjih fazah odločanja,

- obvezna vključitev nadzora stroke in civilne družbe ter

- dostop nadzornih teles tudi do tajnih ali poslovno občutljivih dokumentov, ob upoštevanju varovanja podatkov.

Komisija poudarja, da se ne opredeljuje do vsebine posameznih projektov, kot je denimo načrtovana gradnja JEK2, temveč obravnava le korupcijska tveganja, povezana z načinom njihove izvedbe. Predlagani ukrepi temeljijo na izkušnjah iz preteklih primerov, kot je TEŠ 6, na strateških dokumentih države ter domačih in tujih dobrih praksah. »Verjamemo, da lahko predlagane rešitve pomembno prispevajo k večji odgovornosti, učinkovitosti in preglednosti pri vodenju državnih investicij. Korupcijska tveganja lahko namreč preprečimo s proaktivnim pristopom in dodatnimi varovalkami v procesih, ki zagotavljajo, da so vsi koraki jasni in pregledni,« meni namestnica predsednika Komisije Tina Divjak.

Komisija je Vlado in Državni zbor RS zaprosila, da jo o aktivnostih oziroma izvedenih ukrepih obvestita v roku treh mesecev od prejema priporočil. Odziv bo Komisija objavila na svoji spletni strani.