Komisija je postopek začela na podlagi prijave, ki jo je prejela aprila 2024. Iz prijave so izhajali očitki o nepravilnostih pri povečanju zaposlitve ravnatelja. V  postopku je Komisija pridobila dokumentacijo OŠ Solkan, pojasnila vseh članov sveta javnega zavoda ter preverila javno dostopne dokumente.

Ugotovila je, da je Goran Bezjak 28. 9. 2023 sklical in vodil sejo sveta zavoda OŠ Solkan, na kateri je predlagal, da se njegova zaposlitev poveča za 7,5 %, kar da je pogoj za sodelovanje šole na projektu B-RIN. Svet zavoda je predlog potrdil, Inšpektorat RS za šolstvo pa je ugotovil, da je sklep o povečanju zaposlitve ravnatelja nezakonit, zato ga je svet zavoda junija 2024 razveljavil. Ne glede na to je ravnatelj 30. 9. 2023 s takratno predsednico sveta zavoda sklenil avtorsko pogodbo, na podlagi katere se je njegova zaposlitev povečala, o tem pa člani sveta niso bili obveščeni niti niso podali soglasja k avtorski pogodbi. Komisija je s pregledom razpisnih pogojev za projekt B-RIN ugotovila, da povečanje ravnateljeve zaposlitve ni pogoj za sodelovanje v projektu, temveč je pogoj zgolj, da je tudi ravnatelj vključen v sodelovanje v projektu.

Zavajanje in neresnično predstavljanje dejstev predstavlja kršitev integritete

S tem ko je ravnatelj kot pogoj za prijavo na projekt B-RIN predstavljal povečanje svoje zaposlitve, čeprav to ni bil pogoj za prijavo, je zavajal člane sveta zavoda. Hkrati je na sejah sveta zavoda  članom podajal neresnične informacije o zakonitosti oziroma upravičenosti sklepa za povečanje njegove zaposlitve, kljub temu da je bil že seznanjen z ugotovitvami inšpektorata glede nezakonitosti sklepa.

Takšno ravnanje ravnatelja je bilo v nasprotju s pričakovanjem in odgovornostjo, kot se zahteva v Kodeksu ravnanja javnih uslužbencev, ki določa strokovno, vestno, nepristransko in kakovostno opravljanje javnih nalog, pri tem pa upoštevanje le javnega interesa in konkretnih okoliščin primera. Z zavajajočim in neresničnim predstavljanjem dejstev članom sveta zavoda je Goran Bezjak kršil integriteto, ki jo ZIntPK opredeljuje kot »pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi«. Gre za 29. pravnomočno kršitev integritete, ki jo je ugotovila Komisija.

Z namenom vzpostavljanja ustreznih standardov ravnanja funkcionarjev in drugih uradnih oseb v prihodnje Komisija v nadaljevanju objavlja Ugotovitve o konkretnem primeru v celoti, skupaj z izjasnitvijo obravnavane osebe, kot to določa šesti odstavek 11. člena ZIntPK.