Lani je Komisija prejela 844 prijav (tri odstotke več kot leto prej) in jih rešila 819 (37 odstotkov več kot leto prej). V 15 primerih je s pravnomočnimi ugotovitvami potrdila kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) ter izdala 58 prekrškovnih odločb zaradi kršitev ZIntPK. Po izvedenem predhodnem preizkusu je 165 zadev odstopila v reševanje policiji in tožilstvu, 347 zadev pa drugim organom (nadzorni, inšpekcijski in drugi organi). Nadaljevala je z intenzivnim delom na preventivnih področjih.

»Tudi po zaslugi našega dela je integriteta v zadnjih letih postala pomembna vrednota, verjamemo, da ji bo država ob naslednjih spremembah ZIntPK dala še večji pomen in določila ustrezne sankcije za kršitve. Integritetno delovanje čim širšega kroga posameznikov, predvsem pa tistih na najvišjih položajih, ki s svojim delovanjem dajejo drugim zgled, je namreč ključ do uspešnega preprečevanja korupcije. Zato potrebujemo čim več takih posameznikov na odgovornih funkcijah, ki znajo, ko je treba, tudi pravočasno prevzeti odgovornost, hkrati pa potrebujemo tudi kritično javnost, ki v primeru neintegritetnih ravnanj terja odgovornost,« je poudaril dr. Robert Šumi.

Dobri temelji za uspešno preprečevanje korupcije v prihodnjih letih

Od aprila 2020, ko je dr. Šumi nastopil svoj mandat, je Komisija izvedla številne analize, sprejela 23 (od skupno 28) pravnomočnih kršitev integritete, institucijam javnega sektorja izdala več kot 150 priporočil za boljše obvladovanje korupcijskih tveganj ter zaradi zaznave kršitev iz pristojnosti drugih organov tem v reševanje odstopila več kot 1700 zadev.

Namestnica predsednika Tina Divjak je podrobneje pojasnila, da Komisija na podlagi sprejete Resolucije pripravlja Akcijski načrt, ki bo opredeljeval konkretne ukrepe za obdobje petih let. Izpostavila je tudi pomen pooblaščencev za integriteto, smiselnost redne in učinkovite uporabe načrtov integritete v organizacijah javnega sektorja ter številne druge preventivne aktivnosti Komisije, mnoge od njih so osredotočene na mlade. »Cilj vseh teh aktivnosti je, da bi vsak posameznik živel pošteno, odgovorno in pravično in to zahteval tudi od drugih, še posebej političnih odločevalcev,« je izpostavila.

Namestnik predsednika David Lapornik pa je izpostavil nujnost zakonodajnih sprememb – letos bo minilo pet let od sprejema zadnje novele ZIntPK – saj so spremenjene družbene razmere in izkušnje iz prakse pokazale na več pomanjkljivosti, ki otežujejo uresničevanje namena zakona – krepitev integritete in preprečevanje korupcije. Komisija si bo pri tem prizadevala predvsem za:

-          večjo javnost premoženjskega stanja nosilcev javnih funkcij,

-          večjo transparentnosti pri lobističnih stikih in bolj restriktivno opredelitev, kdo lahko lobira,

-          širitev kroga zavezancev za omejitve poslovanja z namenom preprečevanja obvodov zakonodaje,

-          nujnost dodatnih sankcij v primeru ugotovljenih kršitev integritete in

-          obvezen odziv na priporočila Komisije.

Z ustreznimi zakonskimi spremembami, uresničevanjem ukrepov iz Akcijskega načrta, učinkovitim obvladovanjem tveganj za korupcijo v posameznih organizacijah z uporabo načrtov integritete ter predvsem integritetnim delovanjem čim širšega kroga ljudi, predvsem pa vseh na vodilnih položajih v družbi, bo Slovenija lahko mnogo uspešnejša pri preprečevanju korupcije, je še sklenil senat Komisije.