Načelno mnenje v zvezi z uporabo javne funkcije oziroma službe za doseganje zasebnih interesov

19. 06. 2025

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je sprejela načelno mnenje glede ravnanja uradnih oseb (zaposlenih v subjektih javnega sektorja), ki zaradi zasledovanja in uresničevanja zasebnega interesa svojo službo ali funkcijo uporabijo za pridobivanje informacij v zvezi z zasebnimi postopki, katerih stranka so, oziroma za vplivanje na te postopke. Takšno ravnanje, s katerim s pomočjo svoje službe ali funkcije želijo pridobiti neupravičeno korist zase ali za koga drugega, ustreza definiciji korupcije, kot jo opredeljuje Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK).

Predmetno načelno mnenje izhaja iz obravnave konkretnega primera na podlagi prejete prijave. V tej zadevi je Komisija zaznala problematiko izkoriščanja naziva, položaja in delovnih sredstev organa (službenega telefona in službenega elektronskega naslova), pri katerem je uradna oseba zaposlena, kar bi lahko škodovalo ugledu in integriteti subjekta javnega sektorja.

Komisija je ugotovila, da vedno, kadar gre za uporabo javne funkcije oziroma službe za uresničitev nedovoljenega zasebnega interesa sebi ali drugemu, govorimo o sumu zlorabe funkcije oziroma službe. Takšnim dejanjem se mora uradna oseba strogo izogibati oziroma se jih vzdržati, v primeru dvoma pa dati prednost javnemu interesu oziroma ravnati tako, da sta v največji meri zaščitena ugled in integriteta organa oziroma zaupanje v funkcijo/službo uradne osebe. Komisija opozarja, da mora biti vsaka uradna oseba pozorna na to, da službe ali funkcije ne uporabi za uresničevanje nedovoljenega zasebnega interesa zase ali za koga drugega. Pri opravljanju svojih nalog mora uradna oseba zasledovati zgolj javni interes.

Podlaga za izdajo načelnega mnenja

V skladu z določbami ZIntPK Komisija v postopku zaradi suma korupcije, v katerem zazna znake kaznivega dejanja, ne izda ugotovitev o konkretnem primeru, pač pa zadevo v obravnavo odstopi organom odkrivanja in pregona. Postopek s tem zaključi, lahko pa izda in javno objavi tudi načelno mnenje, v katerem se na načelni ravni opredeli do ugotovljenega ravnanja in do morebitnih sistemskih pomanjkljivosti ali neskladij, ki omogočajo takšno ravnanje, ter predlaga ukrepe za izboljšanje stanja. Načelno mnenje Komisije ne pomeni odločanja o kazenski, prekrškovni, odškodninski ali disciplinski odgovornosti pravne ali fizične osebe. V njem Komisija tudi ne sme objaviti osebnih podatkov fizičnih in pravnih oseb iz konkretne zadeve ali podatkov, na podlagi katerih bi jih bilo mogoče prepoznati.

Z načelnim mnenjem, ki ga v celoti objavljamo v nadaljevanju, je Komisija seznanila tudi Vlado RS in jo zaprosila, da ga posreduje vsem ministrstvom in organom v sestavi.


Dokumenti