Pravnomočno zaključen prekrškovni postopek zoper Miroslava Gregoriča

07. 07. 2025

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je zaključila prekrškovni postopek zoper poslanca mag. Miroslava Gregoriča, ki ga je vodila zaradi njegovega neporočanja o spremembi vloge pri določenem poslovnem subjektu. Ugotovila je, da je Miroslav Gregorič kršil šesti odstavek 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki ureja omejitve poslovanja, zato mu je izrekla globo.

Komisija je ugotovila, da je poslanec storil prekršek s tem, ko v zakonsko določenem roku po nastopu spremembe organu, pri katerem opravlja funkcijo, ni posredoval podatka, da je 6. 1. 2025 prenehal biti zakoniti zastopnik pravnega subjekta. Konkretno, Državnemu zboru bi moral najkasneje v osmih dneh  po prenehanju opravljanja funkcije sporočiti, da ni več prokurist v gospodarski družbi CYCLOPET Radiofarmaki in diagnostika, d. o. o., česar pa ni storil. Glede izvornega neporočanja ob nastopu poslanske funkcije leta 2022 o omenjenem subjektu, za katerega veljajo omejitve poslovanja, ter hkratnega opravljanja funkcij (poslanca in prokurista) pa Komisija ponovno pojasnjuje, da prekrškovnih postopkov v teh primerih ob seznanitvi z zadevo ni mogla uvesti. V primeru neporočanja sta od dogodka minili že več kot dve leti, kar je zakonski rok za uvedbo prekrška, nezdružljivost pa je poslanec že sam odpravil.

To je letos že šesti prekrškovni postopek zoper funkcionarja s področja omejitev poslovanja. Kot ugotavlja Komisija tudi v Oceni stanja za leto 2024, je tovrstno neporočanje, kot je v primeru mag. Miroslava Gregoriča, precej pogosto, kar vodi v prekrškovne postopke. Ključno pa je, da funkcionarji dosledno in pravočasno poročajo o povezanih subjektih in njihovih spremembah organu, pri katerem so zaposleni, saj je ta zavezan spoštovati omejitve oziroma prepovedi poslovanja. Zato Komisija (poleg predavanj in usposabljanj) med drugim poudarja vlogo pooblaščenca za integriteto, ki bi funkcionarje sproti seznanjal z njihovimi obveznostmi in jih opozarjal na morebitne nepravilnosti, da do njih ne bi prišlo.

Hkrati ob tem ponovno opozarja na potrebo po izboljšani zakonski ureditvi glede omejitev poslovanja in nezdružljivosti funkcij. ZIntPK namreč trenutno predvideva le prekrškovne sankcije v primeru, če se kršitev ne odpravi (odprava nezdružljivosti) oziroma obveznost ni izvedena v zakonsko določenem roku, pri čemer zakon ne predvideva posebnih ali drugih sankcij za dolgotrajne kršitve (kot je bilo v tokratnem primeru). Na Komisiji se bodo zato zavzemali, da bo vrzel odpravljena ob naslednjih spremembah ZIntPK.