Dr. Šumi je izpostavil ključne ugotovitve poročila, ki nadaljujejo usmeritve preteklih let, s poudarkom na kakovosti dela Komisije. Pri tem je posebej izpostavil številne preventivne aktivnosti Komisije, kot so pravkar sprejeti Akcijski načrt za uresničevanje Resolucije o preprečevanju korupcije, pobuda za sprejem krovnega zakona za velike infrastrukturne projekte, pregledi zakonodajnih sprememb, prenovljene Smernice za načrte integritete in imenovanje novih pooblaščencev za integriteto v organizacijah javnega sektorja. Med pomembnejšimi aktivnostmi je omenil tudi številna usposabljanja in projekte, kot so Integriteta: skupni cilj generacij, Ambasadorji integritete ter širitev ozaveščevalnih aktivnosti tudi na družbena omrežja.

Dotaknil se je tudi nujnosti sprememb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki jih je letos začelo pripravljati Ministrstvo za pravosodje v sodelovanju s Komisijo. Kot ključna področja za prenovo je izpostavil premoženjsko stanje, lobiranje, omejitve poslovanja in integriteto, ob tem pa poudaril, da bi morali odziv na priporočila Komisije zakonsko opredeliti kot obvezen.

Predstavitev je bila tudi priložnost za izmenjavo mnenj o nadaljnjih korakih pri delu Komisije in zakonodajnih izboljšavah, ki so ključne za krepitev transparentnosti in odgovornosti v javnem sektorju. Beseda prisotnih je tekla predvsem o postopkih (splošnih in konkretnih) in pristojnostih Komisije ter novem Erarju.