Nujno je namreč, da mehanizmi, vzpostavljeni pred tremi leti v Zakonu o zaščiti prijaviteljev (ZZPri), zaživijo v popolnosti – začenši z dobro delujočimi notranjimi prijavnimi potmi za prijavo kršitev, ki so obvezne za okoli 3.000 zavezancev v javnem in zasebnem sektorju. Prav zaupniki za zaščito prijaviteljev bi namreč morali predstavljati prvo varno točko z informacijami za prijavitelja.

»Formalizmi niso dovolj, zaposleni morajo vedeti, da lahko spregovorijo brez strahu pred povračilnimi ukrepi ter da bo njihova prijava obravnavana resno in da bodo ugotovljenim nepravilnostim sledili ustrezni ukrepi,« je na strokovnem dogodku, ki ga je Komisija pripravila ob predstavitvi priročnika, povedal mag. Aleš Kocjan, namestnik predsednice Komisije, in še posebej izpostavil, da prijaviteljev nikakor ne bi smeli razumeti kot nekoga, ki škoduje organizaciji, temveč kot nekoga, ki ji pomaga prepoznati in odpraviti njene pomanjkljivosti.

Prav zato je tudi določeno, da prijavitelji, ki razkrijejo informacije o kršitvah pravil skladno z ZZPri ter ne navajajo oziroma razkrivajo neresničnih informacij, ne kršijo nobene omejitve in ne nosijo nobene odgovornosti, povezane s takšno prijavo ali javnim razkritjem.

Zoper prijavitelja so prepovedani vsakršni povračilni ukrepi. Za namen uveljavljanja zaščitnih ukrepov, ki vključujejo sodno varstvo, brezplačno pravno pomoč, nadomestilo za brezposelnost in psihološko podporo, pa Komisija lahko prijavitelju na njegovo zahtevo izda potrdilo o upravičenosti do zaščite po tem zakonu. Od februarja 2023, ko je začel veljati ZZPri, je Komisija izdala 53 takšnih potrdil. Njegovo število iz leta v leto narašča.

Če pa notranje poti subjekt nima, če ne omogoča učinkovite obravnave ali če obstaja tveganje povračilnih ukrepov, lahko prijavitelj kršitev prijavijo tudi neposredno pristojnemu organu za zunanjo prijavo. Teh organov je 24, med njimi Komisija, različni inšpektorati in javne agencije, Finančna uprava, Informacijski pooblaščenec, Državna revizijska komisija, Slovenski državni holding in drugi.

»Zakonski okvir je zgolj začetna točka, v praksi pa je zaščita prijaviteljev lahko učinkovita le ob skupnem delovanju vseh deležnikov, ki pri izvajanju ukrepov iz svojih pristojnosti razumejo poseben položaj prijaviteljev, v katerem so se znašli zaradi podane prijave,« pa je navedel Gregor Pirjevec, višji svetnik za pravna vprašanja, zadolžen za področje zaščite prijaviteljev.