Postopek je Komisija začela na podlagi prijave iz leta 2022, iz katere so izhajali očitki, da je tedanja županja Občine Trbovlje za svoje zasebne spore najela storitve odvetniške družbe, s katero je imela Občina Trbovlje v tistem času sklenjeno pogodbo. V postopku je Komisija pridobila dokumentacijo in pojasnila Občine Trbovlje ter vpogledala v javno dostopne evidence.

Komisija je očitke iz prijave potrdila: ugotovila je, da je Občina Trbovlje za pravno svetovanje v zadevi odpoklica članov nadzornega sveta Javnega podjetja Komunala Trbovlje najela odvetniško družbo. Hkrati pa je isto odvetniško družbo za zasebno zastopanje v postopku pred Komisijo, ki se je nanašal na isto zadevo, pooblastila tedanja županja Občine Trbovlje. To pomeni, da je ista odvetniška družba na eni strani zastopala interese subjekta javnega sektorja (Občine Trbovlje), na drugi strani pa je zastopala interese odgovorne osebe istega subjekta (tedanje županje Jasne Gabrič), ki se je v postopku pred Komisijo znašla zaradi svojih službenih ravnanj.

Da so interesi subjekta javnega sektorja in interesi njegovega predstojnika v posameznem postopku lahko različni, je Komisija opozorila že večkrat. Zato takšno ravnanje Jasne Gabrič predstavlja realno korupcijsko tveganje oziroma tveganje za nastanek nasprotja interesov, s tem pa ravnanje v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo odgovorne osebe subjekta javnega sektorja, kar predstavlja kršitev integritete. Ugotovitve so v skladu z načelnim mnenjem, ki ga je Komisija sprejela že leta 2012.

Sodišče v podobni zadevi Komisiji pritrdilo že petič

Zoper ugotovitve, ki jih je Komisija sprejela avgusta 2023, je Jasna Gabrič sprožila upravni spor, a je Upravno sodišče januarja 2024 tožbo zavrnilo in v celoti potrdilo ugotovitve, kar kaže na pomen vzpostavljanja standardov integritetnih ravnanj v družbi. Med drugim se je sodišče opredelilo, da za kršitev integritete zadošča že možnost obstoja razlik v interesih subjekta javnega sektorja in funkcionarja ter da »že zgolj ta možnost vzpostavi dolžnost funkcionarja, da se izogne tveganju, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi«.

Gre že za peti pravnomočno potrjen primer kršitve integritete v zvezi s tovrstnim najemanjem odvetniških storitev, pri čemer je v vseh primerih ugotovitve Komisije potrdilo tudi sodišče (ostale ugotovitve: župan Občine Brda, poslovodna oseba ZD Izola, župan Občine Log – Dragomer, poslovodna oseba javnega zavoda Kranjski vrtci). 

Z namenom vzpostavljanja ustreznih standardov ravnanja funkcionarjev in drugih uradnih oseb v prihodnje Komisija v nadaljevanju objavlja Ugotovitve o konkretnem primeru v celoti, skupaj z izjasnitvijo obravnavane osebe in sodbo Upravnega sodišča RS, kot to določa šesti odstavek 11. člena ZIntPK.