Tako je lani le šest občin (Velenje, Dobrovnik, Kočevje, Koper, Dobrova – Polhov Gradec in Kranj) poročalo o skupno 28 lobističnih stikih, čeprav so ti stiki gotovo prisotni v več občinah. Glede na naravo njihovega dela in sprejemanje aktov, ki so v pristojnosti občin, je namreč skoraj nemogoče, da do lobiranja ne bi prihajalo. Zaradi trenda slabega poročanja bo Komisija nadaljevala z izobraževanjem na tem področju, saj je zaznavanje in poročanje lobističnih stikov pomemben dejavnik zagotavljanja transparentnosti skupnosti in posledično njenega delovanja v javnem interesu, do konca leta pa bo opravila tudi pregled spoštovanja določb ZIntPK s področja lobiranja pri določenih samoupravnih lokalnih skupnostih.

Med skupno 4.882 lobističnimi stiki, o katerih so lani poročali lobiranci, so o največ stikih sicer poročali z Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport (1.187), Državnega zbora RS (1.047), Ministrstva za finance (470), Ministrstva za digitalno preobrazbo (329) in Ministrstva za zdravje (244).

Komisija ob tem pri večini zavezancev še vedno zaznava tudi težavo pri ločevanju med stiki, ki predstavljajo (ne)zakonito lobiranje, in tistimi, ki niso lobiranje in o katerih torej ni potrebno poročati – skupno je takih okoli deset odstotkov vseh prijavljenih stikov in največkrat predstavljajo zgolj prošnje za srečanje ali prijave stikov, kjer sami skladno z določbo ZIntPK ne nastopajo v vlogi lobiranca, saj ne sodelujejo ali odločajo pri sprejemanju predpisov oziroma drugih zadevah. Tudi v tem primeru bo Komisija nadaljevala s seznanjanjem lobirancev z najpogostejšimi napakami, predlaga pa tudi razmislek o spremembi zakonodaje na področju lobiranja, da bo ta vsebinsko enostavno razumljiva. Prav tako je treba smiselno opredeliti osebe, ki lahko lobiranje izvajajo. To bi bilo mogoče urediti z objavljenim seznamom oseb, s čimer bi bila zagotovljena sledljivost in transparentnost.

Le manjši del lobiranja namreč opravijo registrirani lobisti - konec leta jih je bilo v register vpisanih le 84 –, v večini ga opravljajo zakoniti zastopniki interesne organizacije oziroma izvoljeni predstavniki interesne organizacije, pri čemer je skladno s sodno prakso vrhovnega sodišča termin izvoljenega predstavnika treba od leta 2024 razlagati restriktivno. Zato člani v društvu, združenju, sindikatu, zbornici ali podobnih združenjih oziroma člani organov upravljanja in nadzorniki ne smejo lobirati za to interesno organizacijo, ne da bi se prej vpisali v register lobistov.

Glede na dosedanje zaznave pa je prav pri lobiranju, ki ga opravljajo neregistrirani lobisti in niso niti izjeme, najpogosteje zaznana kršitev. V takšnem primeru je uveden prekrškovni postopek zoper lobista (ker je nezakonito lobiral), lobiranca (ker stika s takšno osebo ni odklonil in nezakonitega stika prijavil Komisiji) ter tudi interesno organizacijo (če je oseba lobirala na nezakonit način z njeno vednostjo). Komisija je v letu 2025 uvedla 115 prekrškovih postopkov.