Darila

ZAKAJ OMEJITVE PRI SPREJEMANJU DARIL?

Z natančno in pregledno ureditvijo področja sprejemanja daril se zmanjšujejo možnosti za neutemeljene očitke in nezaupanje v poštenost funkcionarjev pri izvajanju javne funkcije; po drugi strani  se javni funkcionar s sklicevanjem na zakonske določbe lahko izogne morebitnim zadregam ali nesporazumom pri sprejemanju daril v okviru protokolarnih, diplomatskih in drugih običajev, ko sta javni funkcionar ali njegova funkcija deležni spoštovanja in priznanja v obliki priložnostnih ali drugih daril.

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije v 30. členu opredeljuje protokolarna in priložnostna darila. Protokolarna darila so darila funkcionarjem, dana s strani predstavnikov drugih državnih organov, drugih držav in mednarodnih organizacij in institucij ob obiskih, gostovanjih ali drugih priložnostih, ter darila, dana v podobnih okoliščinah. Priložnostna darila manjše vrednosti pa so darila, dana ob posebnih priložnostih, ki ne presegajo vrednosti 75 evrov in katerih skupna vrednost v posameznem letu ne presega 150 evrov, če so dana od iste osebe. Po 31. členu ZIntPK protokolarna ali priložnostna darila, ki presegajo vrednost 75 evrov, postanejo last Republike Slovenije, lokalne skupnosti oziroma organizacije, v kateri funkcionar opravlja svojo funkcijo.

Način razpolaganja z darili, vodenje in vsebina seznama daril so določeni v Pravilniku o omejitvah in dolžnostih funkcionarjev v zvezi s sprejemanjem daril(Uradni list RS, št. 53/10, 73/10, v nadaljevanju: Pravilnik). Po 4. členu Pravilnika se v obrazec poleg podatkov o funkcionarju, datumu sprejema darila ter naslovu darovalca vpišejo  tudi podatki o vrsti in vrednosti darila, navedba, ali gre za protokolarno ali priložnostno darilo, navedba, ali je darilo postalo last funkcionarja ali države oziroma lokalne skupnosti, ali organa, v katerem funkcionar opravlja svojo funkcijo. 5. člen Pravilnika pa opredeljuje način določanja vrednosti darila. Po navedenem členu se vrednost darila, za katero ni mogoče določiti tržne vrednosti, oceni po nestrokovni oceni funkcionarja, če pa je darilo umetniške ali zgodovinske vrednosti, se njegova vrednost določi na podlagi ocene strokovnjaka.

Določitev vrednosti prejetih daril je ob smiselni uporabi 4. in 5. člena Pravilnika pomembna tako pri protokolarnih kot priložnostnih darilih, za obe kategoriji daril pa je določena omejitev v višini 75 evrov, ko darilo postane last države, lokalne skupnosti oziroma organa, v katerem funkcionar opravlja funkcijo. Kljub temu pa komisija meni, da pri darilih, ki so dana državi, lokalni skupnosti ali organu, v katerem funkcionar opravlja svojo funkcijo, in pri darilih, ki jih funkcionar sam preda državi, občini ali organu, vpis oziroma določitev vrednosti ni bistvena za dosego ciljev, ki jim sledijo zgoraj predstavljene določbe ZIntPK in Pravilnika. Kadar gre za protokolarno darilo, za katerega z laično oceno ni mogoče določiti njegove vrednosti, ali za darilo umetniške ali zgodovinske vrednosti, pri katerem ocenitev vrednosti zahteva angažiranje strokovnjaka in s tem pomeni določen strošek, darilo pa je na kakršenkoli način predano v javno last, razlogi smotrnosti po oceni komisije dovoljujejo, da se v obrazec navede, da vrednosti z nestrokovno oceno ni mogoče določiti in da bo po potrebi z angažiranjem ustreznega strokovnjaka določena kasneje.

ZA KOGA VELJAJO OMEJITVE GLEDE DARIL:

  • Funkcionarji
  • Državni organi
  • Lokalne skupnosti
  • Nosilci javnih pooblastil

 

Pojasnilo komisije št. 001-1/2011-347 glede tega, ali je kosilo lahko tudi darilo, najdete tukaj.

Zakonske določbe
30.–34. člen ZIntPK

Uradno prečiščeno besedilo št. 2: ZIntPK

OBRAZEC ZA EVIDENTIRANJE PREJETEGA DARILA