Omejitve poslovanja

Sistemsko pojasnilo o omejitvah oziroma prepovedi poslovanja po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije po ZIntPK.

23. 4. 2011 je pričel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 26/2011, dalje ZIntPK-A), ki je na novo uredil institut omejitev poslovanja na način, da zakon ločuje med posli, za katere velja absolutna prepoved poslovanja, in tistimi, ki so pogojno dovoljeni, če so spoštovane določbe o dolžnem izogibanju nasprotju interesov. Pri tem posebej opozarjamo, da se določbe ZIntPK o omejitvah poslovanja nanašajo le na organe in organizacije, pri katerih delujejo funkcionarji. Za subjekte javnega sektorja, ki jih vodijo uradniki na položaju, so določbe o omejitvah poslovanja vsebovane v šestem odstavku 100. člena Zakona o javnih uslužbencih.

ABSOLUTNA PREPOVED POSLOVANJA

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK določa, da naročnik (organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje) ne sme poslovati (naročati blaga, storitev ali gradenj) s subjektom, v katerem je funkcionar, ki pri tem naročniku opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Enaka prepoved velja za postopke podeljevanja koncesij in druge oblike javno-zasebnega partnerstva, ter postopke podeljevanja posebnih ali izključnih pravic. Prepoved na podlagi drugega odstavka 35. člena ZIntPK velja tudi za poslovanje naročnika s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo, na podlagi četrtega odstavka 35. člena pa se prepoved razteza tudi na ožje dele občine (vaške, krajevne ali četrtne skupnosti), ki imajo lastno pravno subjektiviteto, če je občinski funkcionar član ožjega dela občine ali če se
posamezen posel lahko sklene le z njegovim soglasjem. V vseh navedenih primerih - torej v primerih naročanja blaga, storitev in gradenj ter v primerih katerekoli oblike javno zasebnega partnerstva - gre za absolutno prepoved poslovanja, ki je ni mogoče preseči na noben način (niti z dovoljenjem komisije, izogibanjem nasprotju interesov ipd.).

POGOJNO DOVOLJENO POSLOVANJE

Po določbi tretjega odstavka 35. člena ZIntPK prepoved poslovanja ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki ne pomenijo javnega naročanja oziroma katerekoli oblike javno-zasebnega partnerstva, pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla (v nasprotnem primeru nastopijo posledice kot v primeru prepovedi poslovanja).

Posli oziroma dodeljevanje sredstev, ki so ob doslednem spoštovanju določb o dolžnem izogibanju nasprotju interesov dovoljeni, so na primer naslednji:

  • javni razpisi za dodelitev sredstev za financiranje ali sofinanciranje javnih zavodov, nosilcev javnih pooblastil, društev in drugih neprofitnih organizacij
  • javni razpisi, namenjeni spodbujanju in naložbam v kmetijstvo
  • različne oblike državnih in občinskih pomoči (pomoč ob rojstvu otroka, pomoč mladim družinam, pomoč v primeru naravnih nesreč, oprostitev plačila komunalnega prispevka ...)
  • dodeljevanje štipendij
  • in podobno

 

OMEJITVE POSLOVANJA PO PRENEHANJU FUNKCIJE

Omejitve poslovanja se raztezajo tudi na čas po prenehanju funkcije funkcionarja, in sicer v dveh primerih. Ko funkcionarju preneha funkcija v določenem organu, še dve leti po prenehanju funkcije ne sme nastopiti kot predstavnik poslovnega subjekta, ki s tem organom vzpostavlja ali ima poslovne stike. Gre za prepoved tako imenovanih "vrtečih se vrat" (revolving doors, pantouflage), ki jih vse bolj ureja tudi pravo drugih držav in jo zahteva praksa Sveta Evrope in OECD. Organ, v katerem je funkcionar opravljal funkcijo, pa v obdobju enega leta po prenehanju funkcije ne sme poslovati s subjektom, v katerem je nekdanji funkcionar neposredno ali prek drugih pravnih oseb v več kot 5 % udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu.

SEZNAM SUBJEKTOV, S KATERIMI VELJAJO OMEJITVE POSLOVANJA

Novela ZIntPK (peti odstavek 35. člena) je v precejšnji meri spremenila oblikovanje seznamov subjektov, za katere v razmerju do določenega organa veljajo omejitve poslovanja, in sicer je uvedla rešitev, skladno s katero funkcionarji podatke o subjektih, s katerimi so oni ali njihovi družinski člani povezani na način, da se vzpostavijo omejitve poslovanja, dolžni sporočiti organu, pri katerem opravljajo funkcijo (medtem ko so po prej veljavni ureditvi te podatke sporočali neposredno komisiji). Organi so sezname subjektov in spremembe dolžni posredovati komisiji, ki seznam subjektov, za katere veljajo omejitve poslovanja, mesečno objavlja na svojih spletnih straneh. Funkcionarji morajo organu vsako spremembo sporočiti v osmih dneh od njenega nastanka, organi pa morajo nato v 15 dneh o tej spremembi poročati komisiji. Za sporočanje seznamov subjektov bo komisija najkasneje 1. 7. 2011 pripravila elektronski obrazec. 

Sistemsko pojasnilo o seznamu subjektov, s katerimi veljajo omejitve poslovanjapo 35. členu ZIntPK

ZAKONSKE ODLOČBE
35. – 36. člen ZIntPK

Uradno prečiščeno besedilo št. 2: ZIntPK