Zavezanci
Sodnik
-
Sodniki v okviru opravljanja svojega sodniškega dela glede nasprotja interesov ravnajo v skladu z določbami svojih področnih zakonov, ZIntPK pa velja subsidiarno in pride torej v poštev v primerih, ki jih področni zakoni ne urejajo. Tako bi na primer za predsednika sodišča določbe ZIntPK o nasprotju interesov veljale v primerih izvajanja evidenčnih naročil, v postopkih sklenitve avtorskih pogodb ipd.
Opis instituta
Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe ali osebe, ki jo subjekt javnega sektorja imenuje kot zunanjega člana komisije, sveta, delovne skupine ali drugega primerljivega telesa, vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog.
Uradna oseba (med drugim tudi funkcionar) mora pravočasno zaznati, da bi v nekih okoliščinah v postopku lahko prišlo do nasprotja interesov (torej tudi do videza nasprotja) in se izločiti iz tistega postopka.
Namen
Namen regulacije nasprotja interesov je oblikovati enotne mehanizme izogibanja nasprotju interesov, s čimer se krepi zakonitost in transparentnost delovanja javnega sektorja ter posledično ugled le-tega, kot tudi ugled posameznikov, ki dosledno izvajajo zakonske določbe s tega področja.
Obveznosti po ZIntPK
Funkcionar, ki se znajde v (potencialnem) nasprotju interesov
Funkcionar, ki med izvajanjem svoje funkcije zazna možnost, da bi lahko prišlo do nasprotja interesov, se mora temu izogniti tako, da:
takoj preneha z delom v zadevi, razen če bi bilo nevarno odlašati, in
najkasneje v treh delovnih dneh o tem pisno obvesti nadrejenega oziroma predstojnika.
Če funkcionar pride v okoliščine nasprotja interesov pri delovanju v okviru kolegijskega organa, o nasprotju interesov obvesti predsednika organa ali, če tega ni, druge člane organa. Če funkcionar nima predstojnika, o nasprotju interesov obvesti Komisijo.
Funkcionar, ki kot predstojnik prejme obvestilo uradne osebe o možnem nasprotju interesov
Določbe nasprotja interesov veljajo poleg za funkcionarje tudi za druge uradne osebe ter za zunanje člane komisij, svetov, delovnih skupin ali drugih primerljivih teles, kadar le-te opravljajo javne naloge. Tako morajo tudi te obvestiti svoje nadrejene oziroma predstojnike, ko zaznajo sum možnega nasprotja interesov.
Pri tem so poleg funkcionarjev uradne osebe še: uradniki na položaju, drugi javni uslužbenci, uslužbenci zaposleni v Banki Slovenije, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja.
Ko funkcionar kot nadrejeni oziroma predstojnik prejme obvestilo o prenehanju z delom zaradi nasprotja interesov, mora najkasneje v petih dneh od prejema obvestila obrazloženo odločiti, ali naj se oseba, ki je obvestilo podala, izloči iz postopka ali naj nadaljuje z delom. Zakon zoper to odločitev ne dopušča pravnega sredstva.
Če funkcionar (kot nadrejeni oziroma predstojnik) odloči, da mora oseba kljub (možnemu) obstoju nasprotja interesov nadaljevati z delom, ji lahko da tudi obvezujoče obrazložene usmeritve za delovanje, pri čemer mora zasledovati javni interes. Funkcionar mora svojo odločitev v petih dneh po sprejetju posredovati Komisiji.
Vloga Komisije
Komisija poleg tega, da prejema obvestila o sprejetih odločitvah funkcionarjev, preučuje sume obstoja nasprotja interesov. Na podlagi takega suma lahko Komisija uvede postopek ugotavljanja dejanskega obstoja nasprotja interesov še dve leti po opravljenem uradnem dejanju, pri katerem je sum podan.
Pravna podlaga v ZIntPK in sankcije
ZIntPK 37. do 40. člen
prepoveduje funkcionarju, da bi svojo funkcijo uporabil za to, da bi sebi ali komu drugemu uresničil kakšen nedovoljen zasebni interes;
izpostavlja dolžnost funkcionarja, da je pozoren na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in se mu izogne;
določa dolžno ravnanje ob ugotovljenem nastopu okoliščin nasprotja interesov in pristojnosti Komisije.
ZIntPK v primerih kršitev določb o nasprotju interesov določa naslednje prekrške:
na podlagi devete alineje prvega odstavka 77. člena ZIntPK se kaznuje za prekršek posameznik, ki se ne izloči iz postopka obravnave in odločanja v zadevi, in pisno ne obvesti nadrejenega oziroma predstojnika, ali ne obvesti Komisije,
na podlagi štirinajstega odstavka 77. člena ZIntPK se kaznuje za prekršek odgovorna oseba organa ali organizacije javnega sektorja, če uradne osebe ne izloči iz postopka obravnave in odločanja v zadevi ali Komisiji ne posreduje sprejete odločitve, iz katere izhaja, da lahko uradna oseba nadaljuje z delom v zadevi,
na podlagi 78. člena se za prekršek iz štirinajstega odstavka 77. člena ZIntPK kaznuje nosilec javnih pooblastil ali druga pravna oseba javnega ali zasebnega prava.
Izjeme pri uporabi določil ZIntPK
Določbe ZIntPK glede nasprotja interesov veljajo subsidiarno. Če je nasprotje interesov za določene funkcionarje urejeno v specialnejšem zakonu in je izločitev v primeru nastanka okoliščin interesov posebej urejena (npr. področni zakoni pri urejanju izločitve sodnikov), potem veljajo določbe ZIntPK le v tistem delu, ki ga specialni zakon ne določa.
Določbe ZIntPK glede nasprotja interesov tako na primer ne veljajo v postopkih javnega naročanja po Zakonu o javnem naročanju (ZJN) - veljajo za pa pri evidenčnih naročilih, in v postopkih, ki se vodijo po drugih zakonih, npr. Zakonu o splošnem upravnem postopku, Zakonu o športu, Zakonu o gospodarskih družbah, Zakonu o Slovenskem državnem holdingu, Zakonu o pravdnem postopku, Zakonu o kazenskem postopku, idr.
-
Opis instituta
Institut omejitev poslovanja skuša zamejiti zlorabo javnih sredstev za zasebni interes. Preprečuje, da bi organizacija javnega sektorja poslovala s subjektom, s katerim je na določen način povezan funkcionar, ki opravlja funkcijo v tisti organizaciji, ali njegov družinski član.
Če je funkcionar, ki v nekem organu ali organizaciji javnega sektorja opravlja funkcijo, ali pa njegov družinski član, obenem povezan tudi s subjektom zasebnega sektorja (kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali pa je posredno ali neposredno v več kot 5% deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu), organ ali organizacija s tem subjektom zasebnega sektorja ne sme poslovati.
ZIntPK obenem določa, kdo vse se šteje za družinskega člana: zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s posameznikom živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti.
Pri tem je omejitev poslovanja lahko absolutna, ali pa pogojno dovoljena.
Absolutna prepoved poslovanja je omejena na postopke naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanje javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanje posebnih ali izključnih pravic.
V drugih postopkih (ki torej ne pomenijo javnega naročanja, podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno zasebnega partnerstva) - kot npr. javni razpis za spodbujanje malega gospodarstva, pomoč mladim družinam, pomoč ob rojstvu otroka ipd., je poslovanje s subjekti, ki so povezani s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom, pogojno dovoljeno, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da so v teh postopkih dosledno spoštovane določbe o izogibanju nasprotju interesov, kot jih določata ZIntPK ali drug zakon oziroma, da se funkcionar izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi ali izvedbi postopkov oziroma poslov s tem subjektom.
Pogodbe ali druge oblike pridobivanja sredstev, ki so v nasprotju z določbami 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, so nične.
Namen
Z upoštevanjem pravil omejitev poslovanja se v vseh fazah odločanja o sklenitvi določenega posla v največji možni meri izločijo vplivi funkcionarjev, ki bi sicer lahko imeli pri sklenitvi posla tudi zasebni interes. Funkcionarji so primarno dolžni delovati v javnem interesu in zato njihovo poslovanje ali poslovanje njihovih družinskih članov z javnim sektorjem (preko subjektov zasebnega ali javnega prava ali kot fizične osebe) sistemsko ni primerno in predstavlja visoko korupcijsko tveganje.
Obveznosti po ZIntPK
Funkcionar
Funkcionar mora v enem mesecu po nastopu funkcije, nato pa dosledno v osmih dneh po vsaki spremembi (prenehanje funkcije, sprememba lastništva ipd.) organu, v katerem opravlja funkcijo, posredovati podatke subjektov, s katerimi je on ali njegov družinski član povezan na zgoraj opisani način. Obrazec za poročanje je na voljo TUKAJ.
Organ
Na podlagi informacij, ki jih prejmejo od funkcionarja, organi Komisiji poročajo o subjektih, pri katerih veljajo omejitve poslovanja, v 15 dneh od prejema informacije. Obrazec za poročanje je na voljo (TUKAJ).
Omejitve po prenehanju funkcije
Funkcionar, ki je pri nekem organu opravljal funkcijo, še dve leti po njenem prenehanju ne sme nastopiti kot predstavnik poslovnega subjekta, ki ima ali vzpostavlja z organom poslovne stike.
Omejitev poslovanja organa s subjektom, ki je na opisani način povezan s funkcionarjem, ki v tistem organu opravlja funkcijo, velja še leto dni po tem, ko funkcionarju preneha funkcija v organu. Prepoved pa ne velja za subjekte, kjer gre za povezavo z družinskim članom in ne funkcionarjem.
Pravna podlaga v ZIntPK in sankcije
Omejitve poslovanja in posledice kršitev so urejene v 35. in 36. členu ZIntPK.
ZIntPK v primerih kršitev določb o omejitvah poslovanja določa sledeče prekrške:
na podlagi sedme alineje prvega odstavka 77. člena ZIntPK je za prekršek odgovoren funkcionar, ki v nasprotju z določbo šestega odstavka 35. člena svojemu organu ne sporoči podatkov o subjektih, s katerimi je on ali njegov družinski član povezan;
na podlagi osme alineje prvega odstavka 77. člena ZIntPK je za prekršek odgovoren bivši funkcionar, ki v nasprotju z določbo prvega odstavka 36. člena ZIntPK v roku dveh let po prenehanju funkcije v razmerju do svojega organa, kjer je nekdaj opravljal funkcijo, nastopi kot predstavnik pravne osebe, ki s tem organom ima ali vzpostavlja poslovne stike;
na podlagi 12. odstavka 77. člena ZIntPK je za prekršek odgovorna oseba organa ali organizacije javnega sektorja, če v nasprotju z določbo tretjega odstavka 36. člena ZIntPK Komisije ne obvesti o ravnanju funkcionarja, ki krši prepoved nastopanja kot predstavnik poslovnega subjekta, s katerim organ vzpostavlja ali ima poslovne stike pred iztekom dveh let od funkcionarjevega prenehanja opravljanja funkcije v tistem organu.
-
S tem institutom ni pri izbrani funkciji povezana nobena obveznost oziroma ta institut za izbrano funkcijo ureja specialnejši zakon.
-
S tem institutom ni pri izbrani funkciji povezana nobena obveznost oziroma ta institut za izbrano funkcijo ureja specialnejši zakon.
-
Opis instituta
Lobiranje je poskus vplivanja ali vplivanje zasebnega sektorja na odločitve javnega sektorja, ki so javnega pomena.
Oseba, ki lobira, je lobist, tisti, pri katerem slednji lobira, pa lobiranec.
Lobist vedno lobira za interesno organizacijo, ki je vedno pravna oseba zasebnega prava.
Ni pa vsako vplivanje lobiranje. Pogoje, kdaj govorimo o lobiranju, določa ZIntPK in so predstavljeni v nadaljevanju.
O lobiranju govorimo, ko so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
gre za nejaven stik med lobirancem in lobistom;
namen tega stika je vplivanje na odločitve javnega sektorja (pri tem se javni sektor za namene lobiranja nanaša zgolj na državne organe, Banko Slovenije, organe in uprave lokalnih skupnosti ter nosilce javnih pooblastil) v zadevah javnega pomena, in
to vplivanje oziroma lobiranje se izvaja v interesu, imenu ali na račun določene interesne organizacije.
Zadeve javnega pomena v smislu lobiranja predstavljajo tiste odločitve, ki se nanašajo na:
sprejemanje predpisov in drugih splošnih aktov ter
druge zadeve, ki niso predmet sodnih in upravnih postopkov, postopkov javnih naročil ter drugih postopkov, v katerih se odloča o pravicah in obveznostih posameznika.
Pri tem smejo interesno organizacijo kot lobisti v lobističnem stiku predstavljati le registrirani lobisti (vpisani v register lobistov Komisije (TUKAJ) ali pa zakoniti zastopniki, izvoljeni predstavniki oziroma zaposleni tiste organizacije.
Ko govorimo o lobistih, govorimo torej o predstavnikih, ki zastopajo interes interesne organizacije (torej interes pravne, ne fizične osebe), lobiranci pa so predstavniki javnega sektorja (med njimi funkcionarji), ki odločajo ali sodelujejo pri obravnavi in sprejemanju predpisov, drugih splošnih aktov in drugih odločitev v zadevah javnega pomena, kot navedeno zgoraj.
Zakon izvedbo teh stikov dovoljuje le v okviru predpisanega postopka, o stikih pa morata poročati Komisiji tako lobiranec kot registrirani lobist oziroma interesna organizacija. Informacija o lobističnih stikih je javna in objavljena v aplikaciji ERAR (TUKAJ).
Vplivanje na odločanje v konkretnih sodnih postopkih ni lobiranje. V takem primeru poskus vplivanja predstavlja nedovoljeni vpliv.
Določbe ZIntPK o lobiranju so za sodnike torej zavezujoče pri delovanju, kjer ne gre za sodni postopek.
Namen
Namen določb ZIntPK o lobiranju je regulirati in zagotoviti transparentnost vplivov interesov zasebnega sektorja na odločitve, ki jih sprejme javni sektor. Transparentnost teh vplivov omogoča zainteresirani javnosti spremljati vplive na odločitve javnega sektorja, javnemu sektorju pa omogoča boljši dostop do pluralnosti idej na nekem področju.
Obveznosti po zakonu, ki se nanašajo tudi na funkcionarja
ZIntPK določa, da je funkcionar lahko vedno le v vlogi lobiranca. ZIntPK prepoveduje, da bi funkcionar nastopal v vlogi lobista tako v času opravljanja funkcije, kot tudi še v obdobju dveh let po prenehanju opravljanja funkcije v javnem sektorju, za kar je v ZIntPK tudi določen prekršek.
Identificiranje lobista
Lobiranec lahko privoli v stik z lobistom samo, če prej preveri njegovo identiteto in način zastopanja interesne organizacije(ali pri stiku nastopa kot zakoniti zastopnik, izvoljeni predstavnik, zaposleni ali kot registrirani lobist).
Ob samem stiku se mora lobist lobirancu identificirati, pokazati pooblastilo interesne organizacije za lobiranje v določeni zadevi (lobisti, ki so zakoniti zastopniki interesnih organizacij, takega pooblastila ne potrebujejo) , prav tako pa mora lobist lobirancu navesti tudi namen in cilj, zaradi katerih lobira.
Zapis o lobističnem stiku
Lobiranec o vsakem stiku z lobistom na obrazcu, dostopnem na spletni strani KPK (TUKAJ), sestavi zapis, katerega v roku osmih dni pošlje v vednost svojemu nadrejenemu in Komisiji. Podatke iz zapisov lobirancev Komisija objavlja v aplikaciji ERAR.
Če Komisija od lobiranca zahteva dopolnitev njegovega zapisa lobiranja z manjkajočimi informacijami, mora lobiranec zapis dopolniti v osmih dneh.
Če je lobistični stik v obliki elektronskega sporočila, ki je naslovljeno na več predstavnikov istega organa, o njem lahko poroča le prvo naslovljeni lobiranec in o tem obvesti ostale naslovnike.
Lobirancu ni treba poročati o poskusu vzpostavitve stika v pisni obliki, ki ne vsebuje potrebnih podatkov za identifikacijo lobista in iz katerega ni mogoče razbrati njegovega namena in cilja, če tak dopis nemudoma in brez nadaljnjih stikov s pošiljateljem evidentira v zbirki dokumentarnega gradiva.
Prošnje predstavnika interesne organizacije za sestanek ali za informacije ter druge oblike stikov, kjer ni podan namen vplivanja na odločitve lobiranca, ter javni pozivi, pri katerih gre za javno dostopno informacijo, ne predstavljajo lobiranja.
Prijava prepovedanih ravnanj lobista
Lobiranec ima dolžnost zavrniti stik, če poskuša lobirati posameznik, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev za lobista, ter kadar bi pri stiku prišlo do nasprotja interesov.
Lobiranec mora poročati o vsakem poskusu lobističnega stika, ki ga je odklonil zaradi možnosti nastanka nasprotja interesov, ter v roku 10 dni Komisiji prijaviti tudi vsako prepovedano dejanje lobistov (ki jih določa 70. člen ZIntPK). Obrazec za prijavo prepovedanih ravnanj lobistov je dostopen na spletni strani KPK (TUKAJ).
Pri tem dodatno opozarjamo, da odvetnik kot pooblaščenec stranke in zunanji svetovalec naročnika oziroma subjekta za svojo stranko brez predhodne registracije pri Komisiji (s čimer postane registriran lobist) ne sme opravljati dejavnosti lobiranja po ZIntPK, saj je takšno dejanje v nasprotju z namenom in veljavnimi določili ZIntPK. To se nanaša na vplivanje na vsebino in sprejem splošnih aktov in drugih odločitev javnega pomena, in ne na odločanje o pravicah in obveznostih posameznikov, saj slednje skladno z zakonsko definicijo ne predstavlja dejanj lobiranja. Lobiranci morajo Komisiji o lobističnih stikih z odvetniki, ki niso vpisani v register lobistov, poročati na zgoraj navedenem obrazcu za prijavo prepovedanih ravnanj lobistov.
Pravna podlaga v ZIntPK in sankcije
Področje lobiranja ureja 13. – 16. točka 4. člena ter 56.-74. člen ZIntPK.
ZIntPK v primerih kršitev določb lobiranja določa sledeče prekrške:
na podlagi 13. alineje prvega odstavka 77. člena ZIntPK je za prekršek odgovoren bivši funkcionar, ki v nasprotju z določbo 56. člena ZIntPK opravlja dejanja lobiranja pred pretekom dveh let od prenehanja opravljanja funkcije;
na podlagi 15. in 16. alineje prvega odstavka 77. člena ZIntPK je za prekršek odgovoren lobiranec, če ta ne izdela zapisa o lobiranju (drugi odstavek 68. člena ZIntPK) oziroma zapisa ne dopolni v roku osmih dni (peti odstavek 68. člena ZIntPK);
na podlagi 17. alineje prvega odstavka 77. člena ZIntPK je za prekršek odgovoren lobiranec, ki v nasprotju z določbo 69. člena ZIntPK ne odkloni stika z lobistom, ki ni vpisan v register lobistov, ali stika, pri katerem bi nastalo nasprotje interesov;
na podlagi 18. alineje je za prekršek odgovoren lobiranec, ki v nasprotju z določbo 70. člena ZIntPK pri lobiranju ravna proti predpisom glede prepovedi sprejemanja daril ter
na podlagi 19. alineje je za prekršek odgovoren lobiranec, ki v roku iz prvega odstavka 71. člena ne prijavi lobista, ki izvaja prepovedana ravnanja, kot jih določa ZIntPK (70. člen ZIntPK), ali pa ni vpisan v register lobistov v skladu z 58. členom ZIntPK.
-
1. Opis instituta
Zavezanci, med njimi funkcionarji, poročajo Komisiji o svojem premoženjskem stanju, kot ga določa ZIntPK. O svojem premoženju poročajo ob nastopu in prenehanju funkcije (najpozneje v enem mesecu po nastopu in prenehanju), ob spremembi premoženjskega stanja (najpozneje do 31. januarja v naslednjem letu po nastanku spremembe), ter eno leto po prenehanju funkcije (poročanje na dan, ko preteče eno leto od prenehanja funkcije).
2 Namen
Nadzor nad premoženjskim stanjem zavezancev je eden osnovnih pogojev preglednosti in zaupanja v javne funkcije ter predstavlja neločljiv del integritete javnega sektorja. Namen prijave podatkov o premoženjskem stanju je spremljanje in omogočanje nadzora nad premoženjskim stanjem zavezancev, med katerimi so tudi funkcionarji, a ne občinski svetniki, v času trajanja funkcije oz. zasedanja položaja in še leto dni po prenehanju opravljanja funkcije/položaja. Na ta način se krepita integriteta in ugled tako funkcionarja kot organa, pri katerem ta opravlja funkcijo, povečuje pa se tudi transparentnost delovanja javnega sektorja. Za nekatere najvišje funkcije v javnem sektorju predvideva ZIntPK (46. člen) transparentnost v smislu javne objave sprememb premoženjskega stanja funkcionarja v času opravljanja funkcije oziroma zasedanja položaja in leto dni po prenehanju opravljanja tega.
Obveznosti po ZIntPK
Poročanje premoženjskega stanja Komisiji
Zavezanci poročajo o svojem premoženjskem stanju ob:
nastopu funkcije (najkasneje v enem mesecu po nastopu) na Obrazcu za prijavo premoženjskega stanja ob nastopu funkcije oz. dela;
spremembi premoženjskega stanja v času opravljanja funkcije (do 31. januarja za preteklo leto) na Obrazcu za prijavo podatkov o spremembi premoženjskega stanja;
prenehanje funkcije (najkasneje v enem mesecu po prenehanju) na Obrazcu za prijavo podatkov o premoženjskem stanju v enem mesecu po prenehanju funkcije oziroma dela;
enem letu po prenehanju funkcije (na dan, ko preteče eno leto od prenehanja funkcije) na Obrazcu za prijavo podatkov o premoženjskem stanju leto dni po prenehanju funkcije oziroma dela;
spremembi osebnih podatkov (podatki o funkciji oziroma delu, ki ga opravlja in na podlagi katerega ima status zavezanca ter podatki o drugih funkcijah oziroma dejavnostih, ki jih opravlja) na Obrazcu za prijavo spremembe premoženjskega stanja zavezanca (v roku 30 dni od nastanka spremembe);
V primeru, ko funkcionar ponovno nastopi isto ali novo funkcijo oziroma delo pri istem ali drugem organu ali organizaciji javnega sektorja, mora v roku 30 dni od prenehanja prejšnje funkcije, Komisiji samo prijaviti celotno premoženjsko stanje (glej: Pojasnilo v povezavi s poročanjem premoženjskega stanja zavezancev).
Katere podatke o premoženju je treba prijaviti:
ZIntPK v 42. členu določa, kateri podatki predstavljajo sestavni del prijave o premoženjskem stanju v Sloveniji in tujini:
podatki o nepremičninah: vrsta, velikost, leto izgradnje, katastrska občina, lastniški delež, parcelna številka, številka stavbe in številka posameznega dela stavbe;
podatki o pravicah na nepremičninah in drugih premoženjskih pravicah;
podatk o premičninah, če vrednost posamezne premičnine presega 10.000 evrov;
podatki o denarnih sredstvih pri bankah, hranilnicah in hranilno – kreditnih službah, če skupna vrednost sredstev na računih presega 10.000 evrov;
podatki o skupni vrednosti gotovine, če ta presega 10.000 evrov;
podatki o lastništvu oziroma deležih, delnicah, katerih skupna vrednost presega 10.000 evrov, in upravljavskih pravicah v gospodarski družbi ali drugem subjektu zasebnega prava z navedbo firme pravne osebe ali naziva subjekta ter podatki o vrstah in vrednosti vrednostnih papirjev, če njihova skupna vrednost presega 10.000 evrov;
podatki o dolgovih, obveznostih oziroma prevzetih jamstvih in danih posojilih, katerih vrednost presega 10.000 evrov, in
drugi podatki v zvezi s premoženjskim stanjem, ki jih zavezanec želi sporočiti ali jih določa ZIntPK.
Nadzor nad premoženjskim stanjem zavezancev izvaja Komisija.
Če Komisija v postopku nadzora ugotovi neskladje podatkov, mora zavezanec v roku 15 dni od prejema poziva Komisije neskladje pojasniti.
Če Komisija v nadzoru ugotovi nesorazmerno povečanje premoženja, pošlje osnutek ugotovitev o tem zavezancu v pisno izjasnitev. Pri tem je zavezanec lahko predmet ugotavljanja nesorazmernega povečanja premoženja za obdobje opravljanja in leto dni po prenehanju opravljanja funkcije ali dela.
Komisija lahko na lastno pobudo ali na predlog zavezanca s slednjim opravi razgovor.
Če se v postopku nadzora pojavi sum, da zavezanec premoženje prikriva s prenosom na družinske člane ali da ti od tretjih oseb pridobivajo premoženje, ki izvira iz funkcije ali dela zavezanca, lahko Komisija nadzor razširi tudi na družinske člane zavezanca.
Pravna podlaga v ZIntPK in sankcije
Področje premoženjskega stanja ureja 41. – 46. člen ZIntPK.
ZIntPK v primerih kršitev določb v zvezi s premoženjskim stanjem določa prekrške in upravno sankcijo oziroma ukrep:
za prekršek na podlagi 10. alineje prvega odstavka 77. člena ZIntPK je odgovoren posameznik, ki v nasprotju z določbo drugega ali tretjega odstavka 41. člena ZIntPK Komisiji ne sporoči podatkov o premoženjskem stanju;
zaprekršek na podlagi 11. alineje prvega odstavka 77. člena ZIntPK je odgovoren posameznik, ki v prijavo o premoženjskem stanju iz 42. in 43. člena ZIntPK ali v njene dopolnitve ne vpiše potrebnih podatkov ali vpiše lažne podatke, ter
za prekršek na podlagi 12. alineje prvega odstavka 77. člena ZIntPK je odgovoren posameznik, ki v nasprotju z določbo prvega odstavka 43. člena ZIntPK Komisiji ne sporoči sprememb podatkov;
ukrep znižanja osnovne plače oziroma nadomestila plače v primeru, da zavezanec kljub pozivu Komisije ne prijavi podatkov o svojih funkcijah, dejavnostih, premoženju in dohodkih.
-
Za sodnike se določbe o darilih iz ZIntPK ne uporabljajo, saj je zanje absolutna prepoved sprejemanja daril posebej urejena v Zakonu o sodniški službi (ZSS).
Povezane vsebine
Splošni stiki
Komisija za preprečevanje korupcijeDunajska cesta 56
1000 Ljubljana
01/400-5710 anti.korupcija@kpk-rs.si