Arhivi

Kakšne so lahko sankcije za lobiranca, ki ne upošteva določil Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije?

Komisija kot prekrškovni organ lahko izreče sankcije od 400 do 1.200 EUR v primeru:

  • ko lobiranec ne izdela zapisa o lobiranju,
  • ko lobiranec ne odkloni stika z lobistom, ki ni vpisan v register lobistov ali stika, pri katerem bi nastalo nasprotje interesov,
  • ko lobiranec ne prijavi komisiji lobista v primeru, ko lobist lobira izven okvirov lobiranja, za katerega je registriran, posreduje lobirancu netočne, nepopolne ali zavajajoče informacije, ravna v nasprotju s predpisi, ki določajo prepoved sprejemanja daril v zvezi z opravljanjem funkcije ali javnimi nalogami lobirancev, ali ko lobist ni vpisan v register lobistov.

Kakšne so lahko sankcije za interesne organizacije, ki ne upoštevajo določil Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije?

Komisija lahko z globo od 400 do 100.000 EUR sankcionira interesno organizacijo:

  • za katero z njeno vednostjo lobira posameznik, ki ni registriran kot lobist,
  • po naročilu katere lobist lobira izven okvirov lobiranja za katerega je registriran, posreduje lobirancu netočne, nepopolne ali zavajajoče informacije, ali ravna v nasprotju s predpisi, ki določajo prepoved sprejemanja daril v zvezi z opravljanjem funkcije ali javnimi nalogami lobirancev.

Sem predsednik društva in nisem vpisan v register lobistov. Ali lahko lobiram v interesu društva?

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije določa izjeme, in sicer katerim osebam se ni potrebno vpisati v register lobistov, pa vendarle so lobisti. Gre za primere, ko le-ti lobirajo za interesno organizacijo, v kateri so zaposleni. Enako velja za zakonite zastopnike ali izvoljene predstavnike interesnih organizacij. To pomeni, da lahko predsednik društva zakonito lobira za to društvo, čeprav ni vpisan v register lobistov.

Ali je potrebno, da v primeru, ko hoče npr. nogometni klub vplivati na vsebino ali postopek sprejemanja predpisov in drugih splošnih aktov preko člana občinskega sveta, za ta namen najame lobista, da to opravi v njegovem imenu, ali pa sme nogometni klub direktno izvajati lobiranje?

V tem primeru nogometnemu klubu kot interesni organizaciji, ki želi lobirati oziroma vplivati na vsebino predpisov pri občinskih svetnikih, ne bi bilo potrebno najeti lobista, ampak bi to lahko storil zakoniti zastopnik nogometnega kluba.

V skladu z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju: ZIntPK) je namreč lobist tudi oseba (kateri se po ZIntPK ni potrebno vpisati v register lobistov), ki opravlja dejanja lobiranja in je zaposlena v interesni organizaciji, za katero lobira, oziroma je zakoniti zastopnik ali izvoljeni predstavnik te interesne organizacije.

Ali je potrebno Komisiji prijaviti tudi kontakte z lobisti, ki jih ima poslanec Evropskega parlamenta v Bruslju in ali je potrebno prijaviti le stike z lobisti registriranimi v Republiki Sloveniji?

Izhajajoč iz 16. točke 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju: ZIntPK) med lobirance oziroma lobiranke spadajo funkcionarji in javni uslužbenci v državnih organih in organih lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil, ki odločajo ali sodelujejo pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov ter odločitev iz 14. točke 4. člena ZIntPK, s katerimi z namenom lobiranja komunicira lobist.

V skladu s 6. členom Zakona o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 63/07 in 65/08) so državni organi vsi organi državne uprave: ministrstva, organi v sestavi ministrstev, vladne službe, upravne enote, Državni zbor RS, Državni svet RS, Ustavno sodišče RS, Računsko sodišče, Varuh človekovih pravic, Komisija za preprečevanje korupcije, pravosodni organi ipd. Iz navedenega izhaja, da med državne organe ne spada Evropski parlament. To pomeni, kar je odgovor tudi na zastavljeni vprašanji, da poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ne sodijo med funkcionarje, ki bi bili dolžni poročati Komisiji o lobističnih stikih, kot to določajo določbe ZIntPK, ki se nanašajo na lobiranje.

Kako je s prijavo lobističnih stikov poslancev Evropskega parlamenta, ko so v stiku s tujimi lobisti, glede na to, da po pravilih Evropskega parlamenta poslancem ni potrebno ničesar prijaviti?

V Evropskem parlamentu vpis v Register za preglednost ni obvezen, vendar pa se neregistrirani lobisti ne morejo akreditirati za vstop v Evropski parlament. Za izkaznico za dostop lahko zaprosijo zgolj uradni predstavniki interesnih skupin iz navedenega registra preglednosti. Evropski parlament je potrdil tudi predlog, po katerem bodo morali poslanci v prihodnje svojim zakonodajnim poročilom priložiti tudi seznam stikov z lobisti, t. i. »zakonodajna sled«.

Ali je posredovanje za hitrejšo pripravo koncesijskega akta ali predpisa za zmanjšanje priobalnega zemljišča s strani poslanca državnega zbora korupcija po ZIntPK (predpisa nista v programu vlade, niti v internem programu dela ministrstva za tekoče leto)? Ali je dejavnost lobistov (v primeru poslanca državnega zbora) v tem trenutku že korupcija?

Namen določb o lobiranju je zagotoviti učinkovit nadzor javnega sektorja v primerih, ko funkcionarji in javni uslužbenci v državnih organih in organih lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil pripravljajo, obravnavajo in sprejemajo pravne predpise in druge splošne akte ter odločajo o drugih zadevah, razen tistih, ki so predmet sodnih in upravnih postopkov, postopkov, izvedenih po predpisih, ki urejajo javna naročila, ter postopkov, v katerih se odloča o pravicah in obveznostih posameznikov. Lobiranje je opredeljeno kot nejavni stik lobista z lobirancem z namenom, da vpliva na vsebino ali postopek sprejemanja odločitev.

O koruptivnem ravnanju poslanca bi lahko govorili v primeru, ko bi njegovo ravnanje ustrezalo definiciji korupcije.

Definicija korupcije je vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.

Del odgovora na vprašanje najdemo v razlagi pomena izrazov, kot so lobist, lobiranci, interesne skupine, in so zapisani v 15., 16. in 17. točki 4. člena  Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Pomen izrazov:
“lobist oziroma lobistka” je oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je vpisana v register lobistov ali oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je zaposlena v interesni organizaciji, za katero lobira oziroma je zakoniti zastopnik ali izvoljeni predstavnik te interesne organizacije;

“lobiranci oziroma lobiranke” so funkcionarji in javni uslužbenci v državnih organih in organih lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil, ki odločajo ali sodelujejo pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov ter določil iz 14. točke tega člena, s katerim z namenom lobiranja komunicira lobist;

“interesne organizacije” so pravne osebe zasebnega prava in druge pravno urejene oblike združevanja fizičnih ali pravnih oseb, v imenu in na račun katerih lobist opravlja dejavnost lobiranja.

V navedenem primeru je pomembno dejstvo, da je poslanec državnega zbora funkcionar, kar pomeni, da je lahko le lobiranec, ne more pa biti lobist. Organizacijo in delo državnega zbora ter uresničevanje pravic in dolžnosti poslank in poslancev pa ureja Poslovnik državnega zbora, ki določa tudi zakonodajni postopek.

Ali je občinski svetnik občine lahko lobist?

56. člen ZIntPK določa, da je lobist lahko vsaka polnoletna oseba, ki ni zaposlena v javnem sektorju in ji ni bila odvzeta poslovna sposobnost ter ni bila zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, v Republiki Sloveniji pravnomočno obsojena na več kot šest mesecev zapora. Nadalje je določeno, da funkcionar ne sme opravljati dejavnosti lobiranja pred pretekom dveh let, odkar mu je prenehala funkcija. Občinski svetnik kot nepoklicni funkcionar na podlagi Zakona o lokalni samoupravi tako ne more opravljati dejavnosti lobiranja.