Arhivi

V delniški družbi, katere solastnica je tudi občina, se bo kot direktor zaposlil član občinskega sveta. Zanima vas, ali se mora bodoči direktor odpovedati funkciji člana občinskega sveta in ali bo lahko sklepal posle in podpisoval dokumentacijo za družbo v zvezi z občino.

Komisija je vaše vprašanje presojala z vidika določb ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost funkcij in omejitve poslovanja.
Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju: ZLS), ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon. Ta zakon je ZIntPK, ki v drugem odstavku 27. člena določa, da nepoklicni funkcionar (član občinskega sveta) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prvega odstavka, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke.
Po 29. členu ZLS je občinski svet najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine in je pristojen za sprejem statuta občine, odlokov in drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov razvoja občine, za sprejem občinskega proračuna in zaključnega računa, za nadzor nad delom župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja ter odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
Upoštevajoč navedene zakonske določbe, po mnenju Komisije, član občinskega sveta kot nepoklicni funkcionar, ne opravlja neposrednega nadzora nad delom delniške družbe, katere solastnica je občina, zato ni podana nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z delom direktorja delniške družbe, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta občine lahko direktor delniške družbe.
V zvezi s sklepanjem poslov med občino in delniško družbo, katere zastopnik je član občinskega sveta, je potrebno upoštevati določbe o omejitvah poslovanja, ki jih ZIntPK ureja v 35. členu. ZIntPK v prvem odstavku 35. člena določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja koncesij med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ki je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja v obsegu iz prvega odstavka ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu interesu oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. Če funkcionar oziroma njegov družinski član v tem primeru krši določbe o izogibanju nasprotju interesov oziroma o dolžni izročitvi, nastopijo posledice kot v primeru prepovedi poslovanja.
Iz določb prvega odstavka 35. člena izhaja absolutna prepoved poslovanja v postopkih naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic med naročnikom in med subjektom (delniško družbo), v katerem je občinski funkcionar naročnika poslovodja oziroma zakoniti zastopnik, kar pomeni, da občina na področju javnih naročil, podeljevanja koncesij ali javno-zasebnega partnerstva, ne sme poslovati z delniško družbo, katere direktor je član občinskega sveta, kar pomeni, da tudi pogodb v zvezi s tem ne sme sklepati. Pogodbe ali druge oblike pridobivanja sredstev, ki so v nasprotju z določbami iz 35. člena, so po sedmem odstavku , nične.
Prepoved poslovanje med občino in delniško družbo, katere direktor je član občinskega sveta, delni lastnik pa je občina, ne velja le v primerih iz tretjega odstavka 35. člena ZIntPK, ko gre za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku 35. člena, to je, ko ne gre za nabavo blaga, opravljanje storitev ali gradenj, podeljevanje koncesij ali izvajanja javno-zasebnega partnerstva. ( n.pr., ko gre za povečanje delniškega kapitala) vendar le pod pogojem, da so pri tem spoštovane določbe ZIntPK o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov, kar pomeni, da se mora občinski svetnik v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na d.d., katerega direktor je, izločati iz obravnave in glasovanje o vseh zadevah.

(odgovor z dne 23.2.2012, pod št. 06241-1/2012,84)

Ste solastnik (skupni delež 40 %) družinskega podjetja, katerega dejavnost je v veliki meri povezana z javnim sektorjem (šolski in pisarniški material, računovodski servis, računalniški inženiring). Dejavnost podjetja je pretežno odvisna od teritorialne realizacije v matični občini. Na nadomestnih volitvah želite kandidirati za župana, zato vas zanima, ali obstajajo na podlagi Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije kakšne omejitve. Pri sprejemanju kandidature imate pomisleke glede opravljanja vaše dejavnosti – to je opravljanja računovodstva za nekatere javne ustanove. Pravite, da zaradi funkcije ne želite izgubiti poslov v matičnem okolju. Navajate tudi, da ste član Odbora za gospodarjenje v občinskem svetu in predsednik območne obrtno podjetniške zbornice.

Vaša vprašanja se nanašajo predvsem na dva instituta ZIntPK, in sicer na omejitve poslovanja (35. člen ZIntPK) ter nezdružljivost funkcije z opravljanjem drugih dejavnosti ter članstvom v organih pravnih oseb (27. člen). Razsežnosti obeh institutov so podrobneje razložene v priloženih sistemskih pojasnilih, ki sta dostopni tudi na spletnih straneh Komisije za preprečevanje korupcije (dalje komisija); na tem mestu pa ureditev povzemamo zgolj na kratko.
35. člen ZIntPK ureja omejitve oziroma prepoved poslovanja med organom ali organizacijo javnega sektorja (npr. občino) in subjektom (podjetjem), v katerem je udeležen funkcionar ali njegov družinski član oziroma prepoved poslovanja med organom in funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. Skladno s tem členom občina v primeru, da boste izvoljeni za župana, s podjetjem, v katerem imate več kot 5% delež vi sami ali kdo od vaših družinskih članov, ne bo smela sklepati poslov v obliki naročanja blaga, storitev ali gradenj in tudi ne vstopiti v katerokoli obliko javno-zasebnega partnerstva. Kar se tiče drugih načinov pridobivanja sredstev (npr. občinske subvencije), pa jih bo občina »vašemu« podjetju lahko dodelila pod pogojem, da sami o tem ne boste odločali oziroma se boste kot župan izločili iz vseh faz odločanja o tem ter se vzdržali tudi vsakršnega (formalnega ali neformalnega) vplivanja na odločitev o dodelitvi sredstev vašemu podjetju. Posebej poudarjamo, da ta izjema ne velja za poslovanje, ki pomeni naročanje blaga, storitev ali gradenj. Posli, sklenjeni v nasprotju s 35. členom ZIntPK so nični, odgovorni osebi občine, ki je sklenila tak posel, pa grozi globa od 400 do 4000 evrov.
Kar se tiče (ne)združljivosti županske funkcije, je ta odvisna od tega, ali se ta funkcija izvaja poklicno ali nepoklicno. Prvi odstavek 27. člena ZIntPK določa,da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah. Če boste na nadomestnih volitvah izvoljeni in boste funkcijo župana opravljali poklicno, torej ne boste mogli hkrati opravljati tudi funkcije predsednika območno obrtne podjetniške zbornice, kar pomeni, da boste morali v skladu z prvim odstavkom 28. člena ZIntPK v 30 dneh po izvolitvi ali imenovanju oziroma potrditvi mandata prenehati opravljati funkcijo predsednika območne obrtno podjetniške zbornice. Tretji odstavek 27. člena ZIntPK določa, da prepoved iz prvega odstavka glede članstva oziroma opravljanja, nadzora ali zastopanja velja tudi za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s temi subjekti ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana. Po podatkih, ki smo jih pridobili iz AJPES, območna obrtna podjetniška zbornica ni ustanovljena oziroma financirana s strani občine, iz česar izhaja, da bi lahko kot nepoklicni župan ostali predsednik območne obrtne podjetniške zbornice.
Glede združljivosti funkcije župana s funkcijo člana Odbora za gospodarjenje v občinskem svetu pa vam sporočamo, da te materije ne ureja ZIntPK, ampak Zakon o lokalni samoupravi (ZLS). Zgolj informativno navajamo izpis 37.b člena tega zakona; za podrobnejšo razlago pa se prosimo obrnite na Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki je pristojna za tolmačenje ZLS.

(odgovor z dne 14.2.2012, pod št. 06241-1/2012, 57)

Ali lahko zakonski partner uslužbenke občinske uprave na uradniškem delovnem mestu opravlja storitve za občino v kateri je uslužbenka zaposlena? Ali je lahko občinski funkcionar (član občinskega sveta) zaposlen v občinski upravi? Ali lahko član občinskega sveta kot samostojni podjetnik opravlja storitve za občino? Ali lahko občinski svetnik, ki je zaposlen pri s.p. opravlja dela za občino?

Prepovedi za tovrstno poslovanje v ZIntPK ni, bi pa želeli opozoriti še na druge relevantne določbe, ki urejajo izpostavljeno problematiko. V kolikor v postopku sodeluje javni uslužbenec (uradnik), dolžno izogibanje nasprotju interesov primarno ureja 100. člen Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07-uradno prečiščeno besedilo in sprem., v nadaljevanju ZJU), ki je v pristojnosti Ministrstva za javno upravo in ne komisije. Sedmi odstavek 100. člena ZJU določa, da mora uradnik, ki oceni, da je nastal položaj, v katerem bi njegov osebni interes lahko vplival na nepristransko in objektivno opravljanje njegovih nalog oziroma v katerem okoliščine vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti in objektivnosti, o tem takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, obvestiti predstojnika in ravnati v skladu z njegovimi navodili. Predstojnik mora v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito, nepristransko in objektivno oziroma preveriti, ali so bile tako opravljene.
Praktično enako dolžnost izogibanja nasprotju interesov za uradne osebe vsebuje tudi ZIntPK, ki definira pojem nasprotja interesov. 10. točka 4. člena ZIntPK podrobneje določa kdo so uradne osebe, to so: funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja. Nasprotje interesov so po ZIntPK okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pa pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Uradna oseba mora biti skladno s 37. členom ZIntPK pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne.
V kolikor uradnica, v nobeni fazi postopka ni sodelovala pri izbiri ponudnika, ki je hkrati njen mož, po oceni komisije ni izkazan zasebni interes uradne osebe, zato menimo, da v tem primeru ni podano nasprotje interesov z vidika ZIntPK. Hkrati opozarjamo, da z drugimi morebitnimi okoliščinami, ki bi lahko privedle do nasprotja interesov v konkretnem primeru nismo seznanjeni, zato lahko podamo le splošno mnenje.
Odgovor na drugo vprašanje izhaja iz tabele, ki jo prilagamo temu dopisu. Tabela je dostopna tudi na spletnih straneh komisije na naslednji povezavi: http://www.kpk-rs.si/sl/zavezanci-in-njihove-dolznosti/nezdruzljivost-funkcij/tabelinezdruzljivost.
Za občinske funkcionarje se uporabljajo določbe o omejitvah poslovanja v skladu z ZIntPK, kar pomeni, da občina ne sme naročati blaga, storitev in gradenj pri s.p. katerega nosilec je občinski svetnik, ki v tej občini opravlja svojo funkcijo. Več o omejitvah poslovanja lahko preberete v sistemskem pojasnilu Komisije, dostopnem na spletnih straneh Komisije, ki ga prilagamo tudi temu dopisu.
Sprašujete, ali lahko občinski svetnik, ki je zaposlen pri s.p. opravlja dela za občino. V konkretnem primeru dela za občino opravlja s.p. kot poslovni subjekt, v katerem je zaposlen občinski funkcionar in to je v skladu z ZIntPK dopustno. Potrebno pa je opozoriti na določbe o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, kar v konkretnem primeru pomeni, da občinski svetnik, ki je zaposlen v s.p., ne sme sodelovati v nobeni izmed faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla na strani občine.

(odgovor z dne 23.3.2012, pod št. 06241-1/2012,119)

Ali sta lahko poklicni podžupan ali vodja oddelka občinske uprave, ki pokriva področje s katerim se ukvarja javni zavod, kot predstavnika občine tudi člana v svetu javnega zavoda katerega ustanoviteljica je občina?

Sporočamo vam, da se določbe ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost opravljanja funkcije, uporabljajo samo za funkcionarje, ki so opredeljeni v 6. točki 4. člena ZIntPK. Skladno z določbami Zakona o lokalni samoupravi (list RS, št. 94/2007-UPB, 76/2008, 79/2009 in 51/2010, v nadaljevanju ZLS) so občinski funkcionarji: župan, podžupan in občinski svetniki.
Prvi odstavek 27. člena ZIntPK določa, da poklicni funkcionar (v vašem primeru poklicni podžupan) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah. Tabela nezdružljivosti funkcij je sicer dostopna na naslednji povezavi: https://www.kpk-rs.si/sl/zavezanci-in-njihove-dolznosti/nezdruzljivost-funkcij/tabelinezdruzljivost.
Vodja oddelka občinske uprave skladno z določbami ZIntPK nima statusa funkcionarja, zato se določbe ZIntPK v zvezi z nezdružljivostjo zanj ne uporabljajo. V prilogi vam posredujemo tabelo nezdružljivosti za javne uslužbence. Pristojen organ za tolmačenje Zakona o javnih uslužbencih je Ministrstvo za pravosodje in javno upravo.

(odgovor z dne 6.4.2012 št. 06240-1/2012,54)

Ali je lahko gospod XY, katerega žena je uslužbenka naše občine, član Nadzornega odbora naše občine?

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije ureja nezdružljivost za tiste kategorije funkcionarjev, za katere v specialnem predpisu ni vsebovanih določb o nezdružljivosti funkcij ali za funkcionarje za katere specialen predpis napotuje tudi na uporabo drugega zakona, kot na primer Zakon o lokalni samoupravi za župane/podžupane. Člani nadzornega odbora občine niso funkcionarji. Določbe v zvezi z nezdružljivostjo za člane nadzornega odbora občine vsebuje Zakon o lokalni samoupravi, ki določa, da člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, tajnik občine, javni uslužbenci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. Za razlago Zakona o lokalni samoupravi je pristojno Ministrstvo za pravosodje in javno upravo.
Glede na to, da člane nadzornega odbora imenuje občinski svet, bi bilo z okoliščinami, ki jih navajate v svojem vprašanju, pred imenovanjem primerno seznaniti člane občinskega sveta. Občinski svet, bi tako v luči omenjenih dejstev lahko tehtal primernost imenovanja posameznika za člana nadzornega odbora občine.
So pa člani nadzornega odbora občine uradne osebe po ZIntPK in jih v celoti zavezujejo določbe ZIntPK o izogibanju nasprotju interesov. Nasprotje interesov je v 12. točki 4. člena ZIntPK definirano kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes pa je v zakonu (13. točka 4. člena ZIntPK) opredeljen kot premoženjska ali nepremoženjska korist za uradno osebo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi uradna oseba ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
Komisija zato opozarja, da so se člani nadzornega odbora občine zaradi zmanjšanja korupcijskih tveganj ter iz splošnih etičnih razlogov, ki od članov nadzornega odbora terjajo pošteno in objektivno opravljanje nadzora, dolžni izogibati nasprotju interesov in se izločiti iz postopka nadzora nad zadevami v delu, ki sodijo v pristojnost uslužbenca s katerim so v sorodstvenem razmerju, tako da ne prihaja do situacij, da nadzirajo delo svojega družinskega člana.

(odgovor z dne 5.4.2012 št. 06240-1/2012,53)

Ali je lahko predsednik nadzornega odbora občine oseba, ki je med mandatom nadzornika postala direktor občinske uprave sosednje občine s katero imate skupno javno komunalno podjetje in del skupne občinske uprave?

Sporočamo vam, da se določbe ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost opravljanja funkcije, uporabljajo samo za funkcionarje, ki so opredeljeni v 6. točki 4. člena ZIntPK. Iz povezave te določbe z določbami Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB, 76/2008, 79/2009 in 51/2010, v nadaljevanju: ZLS) izhaja, so občinski funkcionarji župan, podžupan in občinski svetniki.
Predsednik nadzornega odbora občine skladno z določbami ZIntPK nima statusa funkcionarja, prav tako tudi ne direktor občinske uprave, zato ZIntPK hkratnega opravljanja teh dveh dejavnosti oziroma položajev ne prepoveduje. To pa ne pomeni, da takih omejitev ni v drugi zakonodaji – nezdružljivost za člane nadzornih odborov občine ureja že omenjeni ZLS, ki ga je pristojno tolmačiti Ministrstvo za pravosodje in javno upravo (bivša Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko), zato prosimo da se s svojim vprašanjem obrnete na pristojno ministrstvo.

(odgovor z dne 5.4.2012 št. 06240-1/2012,52)

Navajate, da je v svetu zavoda kot predstavnik staršev tudi občinski svetnik (član večinske koalicije). Vprašanje se vam postavlja glede na drugi odstavek 27. člena zakona. Občina je namreč pomemben sofinancer delovanja zavoda, poslovanje pa kontrolira skozi občinski nadzorni odbor in notranjo revizijo, kar je bilo letos na zahtevo občinske koalicije oboje tudi opravljeno. Glede na to ima dejansko občina štiri predstavnike v svetu zavoda (namesto tri), starši pa samo dva (namesto tri). S tem je vpliv staršev na delovanje zavoda okrnjeno. Omenjeni svetnik želi tudi zasebno finančno poslovati z zavodom. Na javni predstavitvi programov za vodenje zavodov je nekako dal vedeti, da naj bi glasoval za tistega kandidata za ravnatelja, ki mu bo omogočil poslovanje. Je to dovoljeno?

Komisija je pri odgovoru na vaše vprašanje izhajala iz določb Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju ZLS) in določb ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost funkcij.
Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen ZLS, ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon. Ta zakon je ZIntPK, ki v drugem odstavku 27. člena določa, da nepoklicni funkcionar (član občinskega sveta) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prvega odstavka, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke.
Po 29. členu ZLS je občinski svet najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine in je pristojen za sprejem statuta občine, odlokov in drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov razvoja občine, za sprejem občinskega proračuna in zaključnega računa, za nadzor nad delom župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja ter odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
Upoštevajoč navedene zakonske določbe, po mnenju komisije, član občinskega sveta kot nepoklicni funkcionar, ne opravlja neposrednega nadzora nad delom javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je občina, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta občine lahko član sveta javnega zavoda (organ upravljanja). Tabela nezdružljivosti funkcij je sicer dostopna na naslednji povezavi: https://www.kpk-rs.si/sl/zavezanci-in-njihove-dolznosti/nezdruzljivost-funkcij/tabelinezdruzljivost.
Glede poslovanja občinskega svetnika z javnim zavodom pojasnjujemo naslednje: ZIntPK ureja le omejitve oziroma prepoved poslovanja med organom ali organizacijo javnega sektorja (dalje naročnik) in subjektom, v katerem je udeležen funkcionar naročnika ali njegov družinski član. Organi, ki sicer delujejo v sklopu javnega sektorja, vendar njihovi predstojniki oziroma zaposleni nimajo statusa funkcionarjev skladno z veljavno zakonodajo, ne zapadejo pod sistem omejitev poslovanja po ZIntPK, zato primer, ki ga omenjate v vašem vprašanju ne sodi v pristojnost Komisije za preprečevanje korupcije.
Namigovanje občinskega svetnika na javni predstavitvi programov za vodenje zavodov, da naj bi glasoval za tistega kandidata za ravnatelja, ki mu bo omogočil poslovanje je stvar osebne integritete občinskega svetnika. Ravnatelj pa je kot poslovodna oseba javnega zavoda dolžan zagotavljati zakonitost poslovanja javnega zavoda. Subjekti javnega in zasebnega sektorja smo ves čas delovanja dolžni slediti ne samo posameznim zakonskim normam, temveč tudi namenu in ciljem zakonov. ZIntPK stremi h krepitvi integritete, zaupanju v pravni red oziroma pravno državo ter preprečevanju korupcije in v okviru tega tudi k preprečevanju odpravljanja nasprotja interesov. Namen zakona je torej celovito zagotavljanje visoke ravni učinkovitosti pri preprečevanju korupcije, krepitev transparentnosti in dvig integritete, kar so temeljni pogoji za zakonito, uspešno, pregledno, smotrno in pošteno delovanje države in te cilje moramo zasledovati vsi.

(odgovor z dne 16.3.2012 št. 06240-1/2012,47)

S strani Vlade RS ste bili imenovani za državnega sekretarja. V času imenovanja ste bili in ste še vedno 100-odstotni lastnik enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo ter njen zakoniti zastopnik (direktor) od časa njene ustanovitve. Poslovodno funkcijo ste v podjetju opravljali na podlagi poslovodstvene pogodbe, pred tem pa kot zaposlen. Danes funkcije ne opravljate odplačno, temveč zgolj kot zastopnik, saj družba ne more biti brez direktorja. Prav tako navajate, da je bilo dne xxx prekinjeno poslovno razmerje, v katerem je družba X d.o.o. še vedno poslovala kot izvajalec. Tako družba nima več obveznosti do naročnikov in de facto več ne posluje. Glede na omenjeno ugotavljate, da glede na to, da ste lastnik enoosebne družbe, med drugim veljajo omejitve poslovanja, opredeljene v 35. členu ZIntPK, ki se jih zavedate ter z vašega vidika niso problematične, saj ne samo, da družba ne posluje s subjekti, ki jih omenjeno določilo opredeljuje, družba prav tako de facto z dnem xxx sploh ne posluje kot izvajalec. Določilo, ki se vam v tem primeru pojavlja kot problematično, pa se dotika 27. člena ZIntPK, ki opredeljuje prepoved članstva in dejavnosti in pravi, da poklicni funkcionar ne more biti hkrati zastopnik gospodarske družbe. Intuitivno logičen in legitimen je namen določila – minimalizacija morebitnega navzkrižja interesov pri opravljanju funkcij. Vsebinsko gledano ste se znašli v situaciji, ko ste lastnik enoosebne družbe skladno z določili 35. člena ZIntPK, pri čemer pa kot njen zakoniti zastopnik (pa čeprav zastopstva ne opravljate na podlagi civilnopravnega odplačnega razmerja, prav tako družba de facto ne posluje) še nimate usklajenega razmerja z določili 27. člena ZIntPK. Skladno z opisanim prosite za mnenje glede zgoraj opisane zadeve z vidika kakršne koli morebitne druge poti kot bi bil prenos zastopstva na drugo osebo (prenos je sicer mogoč, ni pa to vsebinska rešitev, ki bi imela kakršne koli druge posledice kot povsem formalistično uskladitev dejanskega stanja z določili 27. člena ZIntPK).

Za presojo nezdružljivosti funkcij državnih sekretarjev se uporabljajo določbe ZIntPK. 27. člen ZIntPK določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah. Dejavnost zastopanja skladno s tem členom ni pogojena s plačljivim razmerjem (nezdružljivost torej ni omejena samo na odplačno opravljanje dejavnosti zastopanja), prav tako dejavnost zastopanja ni omejena le na poslovna razmerja oziroma sklepanje pogodb in poslov, pač pa zajema opravljanje vseh aktivnosti, ki pomenijo izražanje volje pravne osebe v pravnem prometu (torej tudi oddajo poslovnih poročil, bilanc ipd., k čemur so zavezane tudi gospodarske družbe, ki v določenem obdobju ne poslujejo, saj lahko v nasprotnem primeru sledi izbris iz sodnega registra po uradni dolžnosti brez likvidacije skladno z Zakonom o gospodarskih družbah). Samo dejstvo, da družba nima obveznosti do naročnikov in de facto ne posluje, torej za presojo nezdružljivosti funkcije s položajem zastopnika v tej družbi skladno s 27. členom ZIntPK ni relevantno, saj ta družba še vedno obstaja kot pravno samostojen subjekt, pri čemer nekdo – kot navajate tudi sami – mora opravljati dejavnost zakonitega zastopnika. In glede na prvi odstavek 27. člena ZIntPK to ne more biti poklicni funkcionar.
Kar se tiče razmerja med 27. (nezdružljivost) in 35. in 36. členom ZIntPK (omejitve poslovanja), pojasnjujemo, da institut omejitev poslovanja vsebuje prepovedi za organe javnega sektorja (v vašem primeru ministrstvo, pri katerem opravljate funkcijo), institut nezdružljivosti funkcije z dejavnostjo zastopanja, upravljanja ali nadzora v pravnih osebah pa vsebuje prepovedi za funkcionarje. Oba sta v osnovi sicer namenjena odpravi korupcijskih tveganj, vendar ta namen dosegata na različen način in na različnih nivojih.
Četudi ureditev oziroma zahteve ZIntPK v svojem primeru občutite kot formalistične, naj poudarimo, da nasprotje interesov, katerega minimizacija je eden od namenov določbe 27. člena ZIntPK, skladno z 12. točko 4. člena istega zakona zajema tudi primere okoliščin, v katerih zasebni interes uradne osebe ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog – pri preprečevanju nasprotja interesov torej ni pomembno samo dejansko stanje, ampak tudi videz, ki ga ustvarjajo okoliščine primera. V vašem primeru je iz javno dostopnih evidenc razvidno (npr. AJPES), da ste zakoniti zastopnik te gospodarske družbe, ni pa razvidno, da družba trenutno ne posluje. Poleg tega naš pravni red ne pozna instituta »mirovanja« gospodarske družbe v tem smislu, da bi po uradnem postopku za določen čas zamrznili njeno delovanje, kar pomeni, da je dejstvo, da je družba »v mirovanju«, zgolj stvar odločitve njenega zakonitega zastopnika oziroma zastopnikov, ki lahko to odločitev v vsakem trenutku tudi spremenijo. Navedene okoliščine so po oceni komisije takšne narave, da – poleg jasne določbe prvega odstavka 27. člena ZIntPK – sporočajo, da v vašem primeru ni druge možnosti kot prenos položaja zakonitega zastopnika gospodarske družbe na drugo osebo. Zakonski rok je 30 dni po nastopu funkcije.

(odgovor z dne 15.3.2012 št. 06240-1/2012,44)

Izpostavljate dileme v zvezi z interpretacijo 27. člena ZIntPK v povezavi z zastopanjem lokalnih skupnosti v gospodarskih družbah, v katerih imajo te svoje deleže, po katerem je podana nezdružljivost funkcije občinskih funkcionarjev s članstvom v organih upravljanja, nadzora in zastopanja gospodarskih družb. V dopisu navajate, da sta se v občinah pojavili dve rešitvi, ki po vašem mnenju predstavljata obid zakona kot tudi odločbe US št. U-I-230/10-16 z dne 23.6.2011 in sistemskega pojasnila Komisije. Prva rešitev je ustanavljanje nadzornih svetov v d.o.o., ki pa nimajo ključnih pristojnosti, predvidenih za nadzorni svet, skladno z ZGD-1. Tako nimajo pristojnosti imenovanja in odpoklica direktorja, vrednotenja dela direktorja, potrjevanja letnega poročila, določanja cen za občinske gospodarske javne službe, temveč so te pristojnosti še vedno na skupščinah, ali se te pristojnosti podvajajo pri skupščini in nadzornem svetu in sta oba pristojna za nadzor. Sprašujete, ali ne pomeni takšna rešitev kršitev Odločbe Ustavnega sodišča in Sistemskega pojasnila Komisije. Druga rešitev je, da občinski svet za pooblaščenca na skupščinah imenuje kar župana, ki je pooblaščenec občinskega sveta in ne nastopa kot župan, temveč kot pooblaščenec občinskega sveta. Sprašujete, ali je tak župan v kršitvi 27. člena ZIntPK.

Komisija je pri odgovoru na vprašanja, povezana z imenovanjem poklicnih in nepoklicnih županov in podžupanov v skupščine gospodarskih družb, v katerih ima občina svoj delež, izhajala iz določb 27. člena ZIntPK in določb 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94707-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, v nadaljevanju ZLS), pri čemer je upoštevala tudi Odločbo Ustavnega sodišča U-I-230/10-16 z dne 23.6.2011.
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/2011-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZIntPK) v 27. členu, ki ureja nezdružljivost funkcij poklicnih in nepoklicnih funkcionarjev, v prvem odstavku določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah. Prepoved iz prvega odstavka glede članstva oziroma opravljanja dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebah javnega prava velja v smislu tretjega odstavka 27. člena velja tudi za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s subjekti iz tega odstavka ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.
Iz navedenih zakonskih določb izhaja, da je funkcija župana (poklicnega ali nepoklicnega) nezdružljiva z opravljanjem članstva v organih upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebah javnega prava, za poklicnega župana pa tudi v osebah zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah, kar hkrati pomeni, da tako poklicni župan kot nepoklicni župan in podžupan ne smejo biti člani organov oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebah javnega prava in osebah zasebnega prava, s katerimi je občina ustanoviteljsko ali lastniško povezana. Prepoved velja tudi v primerih gospodarskih družb in javnih podjetij, katerih ustanovitelj je občina.
Edina izjema od navedene prepovedi velja v primeru, ki je urejen v 61. členu ZLS. Drugi odstavek 61. člena določa, da dvoje ali več občin lahko zaradi gospodarnejšega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb skupaj ustanovi javni zavod ali javno podjetje. Po tretjem odstavku občinski sveti udeleženih občin ustanovijo za izvrševanje ustanoviteljskih pravic ter za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb v skladu z aktom o ustanovitvi skupni organ, ki ga sestavljajo župani. Akt o ustanovitvi mora določati njegove naloge, organizacijo dela in način sprejemanja odločitev, financiranje in delitev stroškov med občinami. Iz določb 61. člena ZLS izhaja možnost ustanovitve skupnega organa, ki ga sestavljajo župani, le za izvajanje ustanoviteljskih pravic in v primeru, ko dve ali več občin ustanovijo javni zavod ali javno podjetje, ne pride pa ta možnost v poštev v primeru, ko je občina ustanoviteljica ali soustanoviteljica posamične gospodarske družbe, ki nima statusa javnega podjetja ali javnega zavoda. V takšnem primeru se skupni organ ne ustanovi in tudi skupščina takšne gospodarske družbe se ne more enačiti s skupnim organom, katerega član je lahko župan.
Ob upoštevanju navedenih določb sta županska in podžupanska funkcija (poklicni ali nepoklicni) združljivi s članstvom v skupnem organu javnega zavoda ali javnega podjetja, ustanovljenem na podlagi 61. člena ZLS, pod pogojem, da ta organ izvaja le ustanoviteljske pravice (pri tem posebej poudarjamo, da ZLS dovoljuje ustanovitev skupnega organa le za izvrševanje ustanoviteljskih pravic, ki jih tudi poimenuje s tem izrazom). Med ustanoviteljske pravice po mnenju Komisije sodijo le pravice, povezane s statusnimi spremembami gospodarske družbe, določitev ustanoviteljskih deležev, povečanje ali zmanjšanje poslovnega deleža občine v gospodarski družbi ipd.. V primeru, da skupni organ (ali skupščina) izvaja tudi druge pravice, ki sodijo med upravljavske ali nadzorstvene pravice, župan ali podžupan ne smeta biti člana skupnega organa.
Vlogo družbenikov v javnih podjetjih in družbah z omejeno odgovornostjo, katerih ustanoviteljice so občine, izvaja v imenu občin njihov občinski svet. Ti imajo pravico odločati o vprašanjih, o katerih v smislu 505. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/2009-uradno prečiščeno besedilo, 33/2011, 91/2011, v nadaljevanju: ZGD) odločajo družbeniki. Kot družbenik gospodarske družbe odloča občinski svet o sprejetju letnega poročila in uporabi bilančnega dobička, delitvi in prenehanju poslovnih deležev, postavitvi in odpoklicu poslovodij, ukrepih za pregled in nadzor dela poslovodij, zastopanju družbe v sodnih postopkih proti poslovodjem in drugih zadevah, za katere tako določa zakon ali družbena pogodba. Občinski svet lahko odločanje o posameznih zadevah, ki so določene v 505. členu ZGD z Odlokom prenese tudi na skupščino družbenikov gospodarske družbe, pri čemer je občinski svet pristojen imenovati osebe, ki bodo zastopale interese občine kot družbenika v organih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina. Občinski svet ima pravico imenovati za člane organov teh subjektov, ki izvajajo zastopniške, upravljavske ali nadzorstvene pravice (skupščine, nadzorni svet ali upravni odbor) katero koli osebo, razen župana ali podžupana, ki v smislu 27. člena ZIntPK ne sme opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja.
V opisanem primeru, ko v gospodarski družbi, ki ima tudi nadzorni svet, opravlja skupščina tudi naloge, ki predstavljajo upravljanje ali nadzor nad gospodarsko družbo, član skupščine ne more biti v smislu 27. člena ZIntPK niti župan niti podžupan. Enako velja tudi v primeru, ko občinski svet določi župana kot pooblaščenca, da zastopa občino na skupščini, ki izvaja upravljavske ali nadzorstvene pravice. V obeh primerih je podana kršitev 27. člena ZIntPK, ki ureja nezdružljivost funkcij poklicnih funkcionarjev (poklicnega župana) in nepoklicnega župana ali podžupana.

(odgovor z dne 8.3.2012 št. 06240-1/2012-43)

Pojasnjujete, da vaša članica sveta šole opravlja nepoklicno funkcijo podžupanje že od pred 5.6.2010, to je na dan uveljavitve ZIntPK, kar bi pomenilo, da je lahko članica sveta šole do preteka mandata ravnatelja javnega zavoda. Status podžupanje je pridobila tudi po lokalnih volitvah jeseni 2010, ko je bil že ZIntPK uveljavljen, kar pa pomeni, da bi bilo potrebno izvesti postopek za izvolitev nadomestnega člana javnega zavoda. Ker se pri vas začne s 1.3.2012 postopek imenovanja ravnatelja sprašujete ali postopek lahko verodostojno izpeljete tako, da gospa podžupanja ostaja članica sveto šole do preteka mandata ravnatelja javnega zavoda ali je potrebno izvesti postopek za izvolitev nadomestnega člana.

V zvezi s prehodno določbo 83. člena ZIntPK lahko nepoklicna podžupanja, ki je na dan 5.6.2010 opravljala funkcijo članice sveta šole to funkcijo opravlja do poteka njenega mandata članice sveta. Z dnem izteka mandata je nepoklicna podžupanja v celoti podvržena določbi sedaj veljavnega tretjega odstavka 27. člena ZIntPK.

(odgovor z dne 06240-1/2012,42)