Arhivi

Občina vsako leto objavi javni razpis o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja. Te pomoči sodijo pod državne pomoči in so priglašene na Ministrstvu za kmetijstvo in Ministrstvu za finance. Komisijo sprašujete, ali lahko občinski svetnik kandidira na ta javni razpis oziroma ali je upravičen do pomoči v skladu z ZIntPK.

35. člen, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu nasprotju oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.
Postopek dodeljevanja državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja ne sodi med postopke javnega naročanja, javno-zasebnega partnerstva oziroma podeljevanja koncesij, temveč med druge načine pridobivanja sredstev, za katere se uporablja tretji odstavek 35. člena.
V vašem primeru, ko kandidira za pridobitev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja oziroma državne pomoči občinski funkcionar (član občinskega sveta), se je skladno s tretjim odstavkom 35. člena ZIntPK ta funkcionar dolžan izogniti možnosti za nastanek nasprotja interesov in se dosledno izločiti iz vseh faz predlaganja in odločanja o dodelitvi sredstev državne pomoči samemu sebi. Nespoštovanje določb 35. člena ima za posledico ničnost pogodbe ali druge oblike pridobivanja sredstev.

(odgovor z dne 17.2.2012, pod št. 06241-1/2012,68)

Ali so člani občinskega sveta oziroma svetniki upravičeni do subvencij v kmetijstvu, do sofinanciranja obresti pri najetih kreditih v okviru pospeševanja podjetništva in do pomoči ob rojstvu otroka?

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Nadaljnje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju.
V skladu z navedenimi določbami v ZIntPK ni omejitev, ki bi posameznemu članu občinskega sveta ob izpolnjevanju pogojev prepovedovale pridobiti subvencije v kmetijstvu, sofinanciranje obresti pri najetih kreditih in pomoč ob rojstvu otroka, ob pogoju, da so dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju. Skladno s tem, se mora občinski svetnik, ki bi zaprosil za kakršna koli sredstva (v kolikor gre za druge načine pridobivanje sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku 35. člena ZIntPK) izločiti iz vseh faz postopka razpisa dodeljevanja finančnih sredstev občine, oziroma se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopka oziroma odločitve o dodelitvi finančnih sredstev.

(odgovor z dne 16.2.2012, pod št. 06241-1/2012-63)

Predsednik komisije javnega razpisa za dodeljevanje občinskih sredstev organizacijam je hkrati član upravnega odbora (tajnik) enega izmed društev, ki je prejelo sredstva iz tega razpisa. Ali je to dovoljeno? Ali društvo, v katerem v upravnih organih sodelujejo zaposleni v občinski upravi, lahko prejema sredstva iz občinskega proračuna? Ali društvo, katerega predsednik je župan, lahko pridobiva sredstva iz javnih razpisov občine? Ali društvo, ki organizira dogodek in za organizacijo tega dogodka pooblasti organizacijski odbor, v katerem sedijo župan in zaposleni v občinski upravi, lahko pridobi sredstva iz občinskega proračuna za organizacijo tega dogodka? Ali lahko občinski svet imenuje ožje družinske člane župana v svet zavoda, katerega ustanoviteljica je občina? Ali občina v tem primeru še lahko posluje z zavodom? Ali je v svet zavoda Centra za socialno delo s strani lokalne skupnosti lahko imenovan rejnik, kateremu je isti CSD dodelil otroke v rejo?

Komisija je vaša vprašanja presojala le z vidika določb ZIntPK, ki urejajo nasprotje interesov in omejitve poslovanja. Uvodoma poudarjamo, da je komisija pristojna le za razlago določb ZIntPK. Ker ta zakon ne ureja vprašanj glede imenovanja članov svetov javnih zavodov, na ta del vaših vprašanj ne moremo odgovoriti.
ZIntPK v 12. točki 4. člena opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Zasebni interesov uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
Nasprotje interesov se ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Pri ugotavljanju nasprotja interesov je potrebno upoštevati okoliščine konkretnega primera, ki kažejo na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.
Iz navedenega je razvidno, da se nasprotje interesov v smislu določb ZIntPK ugotavlja le za uradne osebe. Za člane razpisne komisije, ki imajo status uradne osebe (so javni uslužbenci, funkcionarji ipd..), velja pravilo38. člena ZIntPK, po katerem mora uradna oseba, ko ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, prenehati z delom oziroma se izločiti iz vseh faz postopka v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov.
Izhajajoč iz navedenih določb ZIntPK, Komisija meni, da:
Kljub temu, da ga predpisi k temu izrecno ne zavezujejo, se je po oceni Komisije predsednik razpisne komisije za dodeljevanje občinskih sredstev športnim društvom, ki nima statusa uradne osebe ZIntPK, v primerih, ko se znajde v dvojni vlogi – kot član razpisne komisije in kot član (tajnik) društva, ki kandidira za pridobitev občinskih sredstev, dolžan izogibati nasprotju interesov in se izločiti iz postopka dodeljevanja sredstev športnim društvom v delu, ki se nanaša na društvo, katerega tajnik je. Tako ravnanje je primerno in potrebno zaradi zmanjšanja korupcijskih tveganj ter iz splošnih etičnih razlogov, ki terjajo pošteno razpolaganje z javnimi sredstvi.
V primeru, da so zaposleni v občinski upravi le člani upravnega odbora društva, ki prejema sredstva iz občinskega proračuna in ne sodelujejo v postopkih dodeljevanja sredstev, niti niso člani razpisnih komisij za dodeljevanje sredstev, po oceni Komisije niso podane okoliščine, ki bi privedle do nasprotja interesov, zaradi česar lahko to društvo pridobiva sredstva iz občinskega proračuna pod enakimi pogoji, kot ostala društva oziroma organizacije.
V primeru, ko je predsednik društva, ki pridobiva sredstva iz javnih razpisov občine, župan občine, se uporabljajo določbe o omejitvah poslovanja iz 35. člena ZIntPK.
ZIntPK v prvem odstavku 35. člena določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja koncesij med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ki je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja v obsegu iz prvega odstavka ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu interesu oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. Če funkcionar oziroma njegov družinski član v tem primeru krši določbe o izogibanju nasprotju interesov oziroma o dolžni izročitvi, nastopijo posledice kot v primeru prepovedi poslovanja.
Ob upoštevanju navedenih določb je v primeru, da se javni razpis nanaša na izvedbo javnega naročila (nabava blaga, storitev ali gradenj), ki bi ga izvajalo društvo, katerega predsednik oziroma zastopnik je župan, je podana prepoved poslovanja med občino in tem društvom, kar pomeni, da v tem primeru občina ne sme sklepati takšnih poslov. V primeru pa, da društvo pridobiva na javnem razpisu sredstva občinskega proračuna za opravljanje dejavnosti, pa prepoved poslovanja med občino in društvom ne velja pod pogojem, da so dosledno spoštovane določbe o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu nasprotju oziroma pod pogojem, da se župan dosledno izloči iz vseh faz postopka odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. Iz navedenega izhaja, da se je župan občine pri dodelitvi sredstev društvu, katerega zastopnik je, dolžan izločiti iz vseh faz postopka dodeljevanja sredstev temu društvu, tako iz predlaganja, glasovanja kot tudi iz podpisa pogodbe o dodelitvi sredstev temu društvu in sicer kot zastopnik občine in kot zastopnik društva.
Več o omejitvah poslovanja lahko preberete v priloženem sistemskem pojasnilu, ki je dostopno tudi na spletnih straneh Komisije.
V primeru, ko je v okviru društva za organizacijo dogodka zadolžen organizacijski odbor, katerega član je župan, dogodek pa financira občina, lahko pride do nasprotja interesov. Župan se je kot uradna oseba v izogib nastanku nasprotja interesov dolžan izločiti iz postopka dodelitve občinskih sredstev za ta dogodek oziroma temu društvu, in sicer na način in v obsegu, kot je pojasnjen v prejšnji točki.
V zvezi s petim vprašanjem lahko zgolj na splošni ravni zapišemo, da se mora v primeru imenovanja družinskih članov posameznika v katerikoli organ, ta posameznik zaradi dolžnega izogibanja nasprotju interesov izločiti iz vseh faz odločanja o tem imenovanju, četudi je imenovanje dovoljeno. Kar se tiče (ne)dovoljenosti imenovanja kot takega, pa gre za teme, ki jih ZIntPK ne ureja, zato na vprašanja, povezana z imenovanjem posameznih oseb v svet javnih zavodov, ne moremo odgovoriti. Predlagamo, da se s temi vprašanji obrnete na ministrstva, pristojna za delovanje posameznega javnega zavoda.

(odgovor z dne 13.2.2012, pod št. 06241-1/2012,58)

Ste solastnik (skupni delež 40 %) družinskega podjetja, katerega dejavnost je v veliki meri povezana z javnim sektorjem (šolski in pisarniški material, računovodski servis, računalniški inženiring). Dejavnost podjetja je pretežno odvisna od teritorialne realizacije v matični občini. Na nadomestnih volitvah želite kandidirati za župana, zato vas zanima, ali obstajajo na podlagi Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije kakšne omejitve. Pri sprejemanju kandidature imate pomisleke glede opravljanja vaše dejavnosti – to je opravljanja računovodstva za nekatere javne ustanove. Pravite, da zaradi funkcije ne želite izgubiti poslov v matičnem okolju. Navajate tudi, da ste član Odbora za gospodarjenje v občinskem svetu in predsednik območne obrtno podjetniške zbornice.

Vaša vprašanja se nanašajo predvsem na dva instituta ZIntPK, in sicer na omejitve poslovanja (35. člen ZIntPK) ter nezdružljivost funkcije z opravljanjem drugih dejavnosti ter članstvom v organih pravnih oseb (27. člen). Razsežnosti obeh institutov so podrobneje razložene v priloženih sistemskih pojasnilih, ki sta dostopni tudi na spletnih straneh Komisije za preprečevanje korupcije (dalje komisija); na tem mestu pa ureditev povzemamo zgolj na kratko.
35. člen ZIntPK ureja omejitve oziroma prepoved poslovanja med organom ali organizacijo javnega sektorja (npr. občino) in subjektom (podjetjem), v katerem je udeležen funkcionar ali njegov družinski član oziroma prepoved poslovanja med organom in funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. Skladno s tem členom občina v primeru, da boste izvoljeni za župana, s podjetjem, v katerem imate več kot 5% delež vi sami ali kdo od vaših družinskih članov, ne bo smela sklepati poslov v obliki naročanja blaga, storitev ali gradenj in tudi ne vstopiti v katerokoli obliko javno-zasebnega partnerstva. Kar se tiče drugih načinov pridobivanja sredstev (npr. občinske subvencije), pa jih bo občina »vašemu« podjetju lahko dodelila pod pogojem, da sami o tem ne boste odločali oziroma se boste kot župan izločili iz vseh faz odločanja o tem ter se vzdržali tudi vsakršnega (formalnega ali neformalnega) vplivanja na odločitev o dodelitvi sredstev vašemu podjetju. Posebej poudarjamo, da ta izjema ne velja za poslovanje, ki pomeni naročanje blaga, storitev ali gradenj. Posli, sklenjeni v nasprotju s 35. členom ZIntPK so nični, odgovorni osebi občine, ki je sklenila tak posel, pa grozi globa od 400 do 4000 evrov.
Kar se tiče (ne)združljivosti županske funkcije, je ta odvisna od tega, ali se ta funkcija izvaja poklicno ali nepoklicno. Prvi odstavek 27. člena ZIntPK določa,da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah. Če boste na nadomestnih volitvah izvoljeni in boste funkcijo župana opravljali poklicno, torej ne boste mogli hkrati opravljati tudi funkcije predsednika območno obrtne podjetniške zbornice, kar pomeni, da boste morali v skladu z prvim odstavkom 28. člena ZIntPK v 30 dneh po izvolitvi ali imenovanju oziroma potrditvi mandata prenehati opravljati funkcijo predsednika območne obrtno podjetniške zbornice. Tretji odstavek 27. člena ZIntPK določa, da prepoved iz prvega odstavka glede članstva oziroma opravljanja, nadzora ali zastopanja velja tudi za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s temi subjekti ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana. Po podatkih, ki smo jih pridobili iz AJPES, območna obrtna podjetniška zbornica ni ustanovljena oziroma financirana s strani občine, iz česar izhaja, da bi lahko kot nepoklicni župan ostali predsednik območne obrtne podjetniške zbornice.
Glede združljivosti funkcije župana s funkcijo člana Odbora za gospodarjenje v občinskem svetu pa vam sporočamo, da te materije ne ureja ZIntPK, ampak Zakon o lokalni samoupravi (ZLS). Zgolj informativno navajamo izpis 37.b člena tega zakona; za podrobnejšo razlago pa se prosimo obrnite na Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki je pristojna za tolmačenje ZLS.

(odgovor z dne 14.2.2012, pod št. 06241-1/2012, 57)

Mestna občina v nadaljevanju: (MO) in druge občine so ustanoviteljice javnega zavoda x, direktorica javnega zavoda pa je članica občinskega sveta MO, – Mestna občina je edina ustanoviteljica javnega zavoda y, katerega direktor je član občinskega sveta MO, – Mestna občina ima večinski poslovni delež v podjetju z d.o.o., javno podjetje, katerega direktor je član občinskega sveta MO, družba pa je bila ustanovljena za opravljanje javne službe in tržne dejavnosti, – Mestna občina ima večinski poslovni delež v podjetju a d.o.o., javno podjetje, katerega direktor je član občinskega sveta MO, družba pa je bila ustanovljena za opravljanje javne službe in tržne dejavnosti, – Mestna občina ima večinski poslovni delež v podjetju b d.o.o., katerega direktorica je članica občinskega sveta MO in podžupanja, družba pa opravlja izključno tržno dejavnost. Komisijo prosite za stališče ali obstojijo omejitve poslovanja po ZIntPK, oziroma ali gre v navedenih primerih za t.i. »in-house« naročila ter kako veljajo določbe o omejitvah poslovanja za in-house naročila.

Omejitev poslovanja ureja 35. člen ZIntPK, ki v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnega partnerstva ali podeljevanja posebnih in izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja v obsegu iz prvega odstavka ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu interesu oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. Če funkcionar oziroma njegov družinski član v tem primeru krši določbe o izogibanju nasprotju interesov oziroma o dolžni izločitvi, nastopijo posledice kot v primeru prepovedi poslovanja.
Ob upoštevanju navedenih določb predstavljajo posli oziroma dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje javnih zavodov, nosilcev javnih pooblastil in drugih neprofitnih organizacij, druge načine pridobivanja sredstev in ne pomenijo javnega naročanja ali javno-zasebnega partnerstva, zato so v smislu tretjega odstavka 35. člena dovoljeni pod pogojem, da so dosledno spoštovane določbe o izogibanju nasprotju interesov s strani posameznega funkcionarja v vseh fazah postopka dodelitve proračunskih sredstev pravni osebi, katere zastopnik je občinski funkcionar.
Za sklepanje pogodb na področju naročanja blaga, storitev in gradenj med občino in javnimi podjetji oziroma drugimi gospodarskimi subjekti, nad poslovanjem katerih ima občina nadzor (in-house pogodbe), se uporablja določba 8. točke 17. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in sprem., v nadaljevanju ZJN-2). Po navedeni določbi štejejo pod zakonsko določenimi pogoji pogodbe, sklenjene med naročnikom in gospodarskimi subjekti, nad poslovanjem katerih ima naročnik nadzor, primerljiv nadzoru nad notranjimi organizacijskimi enotami, med izjeme, ki niso predmet javnega naročila.
Ob upoštevanju 35. člena ZIntPK in določb ZJN-2 po katerem pogodbe, sklenjene med MO kot naročnikom in javnimi podjetji, nad poslovanjem katerih ima MO nadzor, niso predmet javnega naročila, zato po mnenju komisije poslovanje med občino in navedenimi gospodarskimi subjekti ne pomeni dodeljevanja sredstev v postopkih javnega naročanja, javno-zasebnega partnerstva ali podelitve posebnih in izključnih pravic tem gospodarskim subjektom, temveč se tak način poslovanja zaradi zakonsko določene izjeme lahko uvrsti med druge načine pridobivanja sredstev.
Izhajajoč iz navedenega, med MO in zgoraj navedenimi subjekti, ki so v večinski ali izključni lasti MO in katerih zastopniki teh subjektov so občinski funkcionarji, omejitve poslovanja skladno s tretjim odstavkom 35. člena ZIntPK po mnenju komisije niso podane pod pogojem, da se člani mestnega sveta, ki so direktorji navedenih poslovnih subjektov, izločijo iz vseh postopkov dodeljevanja sredstev občine oziroma iz obravnave tistega dela proračuna, ki se nanaša na poslovni subjekt kot samostojnega proračunskega uporabnika, katerega direktorji so (če ima ta poslovni subjekt samostojno proračunsko postavko).

(odgovor z dne 13.2.2012, pod št. 06241-1/2012,56)

Kot turistična organizacija med drugim skrbite tudi za turistično informacijsko dejavnost. Dejavnost se opravlja na več lokacijah (info centri). Ena izmed lokacij se nahaja v prostorih turistične agencije, zato imate z agencijo sklenjeno pogodbo za opravljanje te dejavnosti. Lastnica agencije pa je tudi svetnica v občinskem svetu Občine x. Sprašujete, ali je to skladno z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije.

Uvodoma pojasnjujemo, da lahko presojamo zgolj skladnost ravnanja ali ureditve z določbami ZIntPK, ne pa tudi s predpisi iz drugih področij. Iz vprašanja sklepamo, da gre za zavod, ki ima status javnega zavoda, njegova ustanoviteljica pa je Občina x in da se vprašanje nanaša na institut omejitev poslovanja po ZIntPK. Občinska svetnica Občine x je hkrati lastnica turistične agencije, s katero posluje javni zavod.
Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Nadalje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju.
V skladu z navedenimi določbami pogodbe za opravljanje dejavnosti, ki jo imate sklenjeno s turistično agencijo katere lastnica je občinska svetnica ni mogoče presojati po ZIntPK, z vidika omejitev poslovanja. Določbe 35. člena ZIntPK urejajo oziroma prepovedujejo neposredna razmerja med organom (v vašem primeru občino) in funkcionarjem (v vašem primeru občinsko svetnico) oziroma njegovim družinskim članom ali subjektom, s katerim so te osebe povezane na način, določen v 35. členu ZIntPK.
V primeru, ki ga opisujete je poslovno razmerje vzpostavljeno med javnim zavodom in turistično agencijo, katere lastnica je občinska svetnica ni pa vzpostavljeno med Občino x v kateri svetnica opravlja svojo funkcijo in subjektom, katerega lastnica je ta občinska svetnica, zato omejitev poslovanja v smislu 35. člena ZIntPK ni podana, kar pomeni, da javni zavod lahko posluje s turistično agencijo brez omejitev določenih v ZIntPK.

(odgovor z dne 10.2.2012, pod št. 06241-1/2012,53)

Ste članica občinskega sveta občine in hkrati tudi pisateljica in scenaristka kot samostojna kulturna delavka oziroma samozaposlena v kulturi. V dopisu navajate, da boste sodelovali v okviru posebnega projekta in sicer ob treh različnih priložnostih na literarnih večerih kot gostja, niste pa nosilka nobenega samostojnega projekta. Navajate, da ste v letu 2010 podpisali pogodbo za dve knjigi, ki jih je sofinanciral Zavod, toda takrat še niste bili članica občinskega sveta. Glede na to, da župan meni, da ste zaradi sodelovanja pri projektih v navzkrižju interesov, ker bo gostovanje v okviru projekta financirano iz občinskega proračuna, prosite komisijo za mnenje o morebitnem nasprotju interesov.

Komisija je pri odgovoru na vaše vprašanje izhajala tako iz določb ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja in določb o nasprotju interesov in upoštevala dejstvo, da imate kot občinska svetnica status funkcionarja skladno z ZIntPK.
ZIntPK v prvem odstavku 35. člena določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja koncesij med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ki je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved velja tudi za poslovanje med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje in funkcionarjem (ali njegovim družinskim članom) kot fizično osebo.
Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja v obsegu iz prvega odstavka ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu interesu oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. Če funkcionar oziroma njegov družinski član v tem primeru krši določbe o izogibanju nasprotju interesov oziroma o dolžni izločitvi, nastopijo posledice kot v primeru prepovedi poslovanja.
Nasprotje interesov je v 12. točki 4. člena opredeljeno kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
Nasprotje interesov se ugotavlja za uradne osebe, med katere sodijo funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Pri ugotavljanju nasprotja interesov je potrebno upoštevati okoliščine konkretnega primera, ki kažejo na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.
Ob upoštevanju navedenih določb ZIntPK komisija meni, da dejstvo, da kot samostojna kulturna delavka sodelujete kot gostja pri izvajanju projektov, ki ga vodi javni zavod, pri vas kot članici mestnega občinskega sveta še ne povzroča avtomatičnega nasprotja interesov. Nasprotje interesov lahko nastane v primeru, ko kot članica mestnega sveta občine sodelujete ali odločate na občinskem svetu v postopkih dodelitve sredstev Zavodu, ki je nosilec projektov in s katerim sodelujete pri različnih projektih. Nasprotja interesov ste se dolžni izogniti tako, da se pri sprejemanju občinskega proračuna ali rebalansa proračuna izločite iz vseh faz postopka dodeljevanja proračunskih sredstev za izvedbo projektov, tako iz obravnave kot glasovanja o občinskem proračunu ali rebalansu proračuna v delu, ki se nanaša na dodelitev sredstev Zavodu.

(odgovor z dne 9.2.2012, pod št. 06241-1/2012-49)

Navajate, da je občinski svetnik hkrati tudi direktor d.o.o., ki ga je občina ustanovila z namenom spodbujanja razvoja podjetništva (občina je večinski lastnik). Podjetje pridobiva sredstva za delovanje iz občinskega proračuna. Sprašujete, ali v tem primeru veljajo omejitve poslovanja.

ZIntPK v prvem odstavku 35. člena določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja koncesij med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ki je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja v obsegu iz prvega odstavka ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu interesu oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. Če funkcionar oziroma njegov družinski član v tem primeru krši določbe o izogibanju nasprotju interesov oziroma o dolžni izročitvi, nastopijo posledice kot v primeru prepovedi poslovanja.
Ob upoštevanju navedenih določb prepoved poslovanja med občino in družbo, katere zastopnik je član občinskega sveta, v celoti velja za postopke naročil blaga, storitev in gradenj ter za vse oblike javno-zasebnega partnerstva; ne veljajo pa omejitve za drugačne načine pridobivanja sredstev, ki je v večinski lasti občine pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK o dolžnosti izogibanja nasprotja interesov oziroma pod pogojem, da se funkcionar (občinski svetnik) dosledno izloči iz vseh faz odločanja o financiranju te družbe iz sredstev občinskega proračuna, če se o proračunski postavki proračuna odloča ločeno.

(odgovor z dne 3.2.2012, pod št. 06241-1/2012-41)

V dosedanji seznam je vključenih cel kup društev, kjer so predsednik oziroma osebe udeležene pri opravljanju društev vaši občinski svetniki. Zanima vas, ali je potrebno v seznam subjektov, za katere veljajo omejitve poslovanja vključiti tudi društva, ali za njih veljajo omejitve poslovanja? Ali je potrebno društva izbrisati iz seznama in kakšen je postopek izbrisa?

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK določa, da organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek dodeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član:
– udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali
– je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Iz navedenih določb ZIntPK izhaja, da velja prepoved poslovanja naročnika z vsemi subjekti, ne glede na statusno organiziranost (društvo, zadrugo, zavod, gospodarsko družbo, samostojnega podjetnika, kmetijsko gospodarstvo ipd.), če obstaja katero od alternativno določenih razmerij iz prvega odstavka 35. člena (torej, če je funkcionar naročnika ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik subjekta ali če je v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu).
Ob upoštevanju navedenega, ste dolžni skladno s petim odstavkom 41. člena ZIntPK Komisiji posredovati seznam vseh subjektov, vključno tudi društev, v katerih so občinski funkcionarji ali njihovi družinski člani udeleženi kot poslovodje, člani poslovodstva ali zakoniti zastopniki oziroma so udeleženi v več kot 5% pri upravljanju, kapitalu ali ustanoviteljskih pravicah. V obrazcu za sporočanje seznamov subjektov so vsi ti subjekti zajeti z enotnim nazivom »poslovni subjekt,« ker bi bil sicer obrazec nepregleden.

(odgovor z dne 30.1.2012, pod št. 06241-1/2012-26)

Ali drži, da podjetje katerega solastnik je občinski svetnik, ne sme kandidirati na javnih razpisih občine, kljub temu, da le-ta več let ni prejel nobenega dobička od podjetja? Ali lahko svoj delež ta občinski svetnik, kot oče prenese na hčerko, ki živi v drugem gospodinjstvu in tudi v drugi občini in se s tem izogne preprečitvi kandidature na javnem razpisu občine za dodelitev sredstev? V kolikor to drži, ali je mogoča zamrznitev lastniškega deleža oziroma ali lahko komu svoj delež začasno zaupa, če seveda ne želi prodati svojega deleža.

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da so med občino in subjektom (podjetjem), v katerem je funkcionar te občine ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu prepovedani vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov, ki pomenijo javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij ali podeljevanje posebnih in izključnih pravic med. Nadalje tretji odstavek 35. člena ZIntPK določa, da prepoved poslovanja ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena (torej za postopke oziroma posle, ki ne pomenijo javnega naročanja ali katerekoli oblike javno-zasebnega partnerstva), pod pogojem, da so pri tem s strani funkcionarja dosledno spoštovane določbe ZIntPK o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov in da funkcionar torej na noben način ne sodeluje pri odločanju o dodelitvi sredstev podjetju, s katerim je povezan.
V skladu z navedenim občina ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj ter sklepati javno-zasebnega partnerstva vas podjetjem, v katerem ima vaš oče več kot pet odstotni delež oziroma je v njemu deležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik. Dejstvo, da že več let ni prejel dobička od tega podjetja, je pri tem irelevantno. Ostali načini pridobivanja sredstev (npr. subvencije) pa so dovoljene pod pogojem, da se vaš oče v celoti izloči iz odločanja občine o dodelitvi sredstev podjetju, s katerim je povezan in se vzdrži vsakršnih (formalnih ali neformalnih) vplivov na to odločanje.
Določbe o omejitvah poslovanja se nanašajo tudi na družinske člane funkcionarja. 7. točka 4. člena ZIntPK podrobneje določa, da so družinski člani funkcionarja zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s posameznikom živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti. Tudi v primeru, da bi vaš oče svoj delež prenesel na vas oziroma na drugega družinskega člana v smislu 7. točke 4. člena ZIntPK, bi bila podana prepoved poslovanja med občino in tem podjetjem.
Komisija pa ni pristojna za razlago vprašanj o zamrznitvi oziroma začasnemu zaupanju deleža komu drugemu, ker to ni vsebina, ki jo ureja ZIntPK. To tematiko oziroma ustanavljanje, organiziranost in poslovanje gospodarskih družb ureja Zakon o gospodarskih družbah, zato se za razlago v tem delu prosimo obrnite na pristojno ministrstvo.

(odgovor z dne 26.1.2012, pod št. 06241-1/2012-18)