Arhivi

Vse svoje funkcionarje ste pozvali k poročanju glede omejitev poslovanja. Ker vam do 1.7.2011 niso oddali zahtevanih podatkov, ste jih ponovno pozvali. Kljub ponovnemu pozivu nekateri ne želijo posredovati zahtevanega obrazca. Komisijo sprašujete, kako postopati v tem primeru.

Peti odstavek 35. člena ZIntPK določa, da funkcionarji v enem mesecu po nastopu funkcije, nato pa najkasneje v osmih dneh po vsaki spremembi, organu, v katerem opravljajo funkcijo, posredujejo naziv, matično številko in sedež subjektov, s katerimi so oni ali njihovi družinski člani v razmerju iz prvega odstavka tega člena. Organ seznam subjektov iz prejšnjega stavka tega člena posreduje komisiji najkasneje v 15 dneh od prejema podatkov oziroma o spremembi subjektov.
V primeru, da funkcionar v nasprotju z določbo petega odstavka 35. člena organu, v katerem opravlja funkcijo, ne sporoči podatkov o subjektih, s katerimi so on ali njegovi družinski člani povezani, stori po 77. členu ZIntPK prekršek, za katerega je predvidena globa od 400 do 1.200 EUR. To velja za funkcionarje, ki so nastopili funkcijo po uveljavitvi novele ZIntPK-B, torej po 4.6.2011.
Funkcionarji, ki so bili na dan uveljavitve novele ZIntPK-B že na funkciji, so skladno z 32. členom te novele dolžni organu, v katerem opravljajo funkcijo, sporočiti podatke o subjektih, s katerimi veljajo omejitve poslovanja, v roku 30 dni od uveljavitve tega zakona (ta rok je iztekel 4.7.2011). Prekrškovna sankcija za kršitev te določbe ni predvidena.
Ob upoštevanju navedenih določb vam svetujemo, da tiste funkcionarje, ki so nastopili funkcijo po 4.6.2011, ponovno pozovete k predložitvi predpisanih podatkov o subjektih, s katerimi so povezani oni ali njihovi družinski člani, ter jih seznanite s prekrškovnimi sankcijami oziroma globo, ki jim grozi po 77. členu ZIntPK, če svoje obveznosti ne izpolnijo. Če tudi po dodatnem pozivu tega ne bodo storili, sporočite seznam teh funkcionarjev Komisiji, ki bo kot pristojen prekrškovni organ zoper kršitelje uvedla postopke o prekršku.
Kar se tiče funkcionarjev, ki so nastopili funkcijo pred 4.6.2011 in vam nočejo sporočiti podatkov o subjektih, s katerimi veljajo omejitve poslovanja, pa seznam teh funkcionarjev prosimo pošljite komisiji. Preverili bomo, ali so ti funkcionarji pred spremembo 35. člena ZIntPK komisiji skladno z zakonom poslali kakšne podatke o subjektih, s katerimi veljajo omejitve poslovanja in ukrepali glede na ugotovitve.

(odgovor z dne 18.7.2011 št. 001-1/2011-657)

Zaposleni ste v družbi X d.o.o. in niste poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, niti niste neposredno ali prek drugih pravnih oseb v več kot 5% udeleženi pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. V nadaljevanju navajate, da ste predsednik društva. To društvo pa je skupaj še z drugimi društvi ustanovitelj družbe B. Vaša žena je zaposlena v gospodarski družbi D v lasti občine. Poleg redne službe opravlja še funkcijo predsednice nadzornega sveta javnega zavoda E. Funkcijo je prevzela na podlagi imenovanja občinskega sveta. Glede na navedeno v nadaljevanju sprašujete, kakšno izjavo morate posredovati občini, v kateri opravljate funkcijo občinskega svetnika.

Sporočamo vam, da v skladu s prvim odstavkom 35. člena ZIntPK organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član:
– udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali
– je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Nadalje peti odstavek 35. člena ZIntPK določa, da funkcionarji v enem mesecu po nastopu funkcije, nato pa najkasneje v osmih dneh po vsaki spremembi, organu, v katerem opravljajo funkcijo, posredujejo naziv, matično številko in sedež subjektov, s katerimi so oni in njihovi družinski člani v razmerju iz prvega odstavka tega člena. Organ seznam subjektov iz prejšnjega stavka tega člena posreduje komisiji najkasneje v 15 dneh od prejema podatkov oziroma obvestila o spremembi subjektov. Komisija seznam subjektov iz prvega stavka tega odstavka mesečno objavlja na svoji spletni strani.
V skladu z navedenimi zakonskimi določbami morate torej kot občinski svetnik – funkcionar organu (občini), pri katerem opravljate svojo funkcijo sporočiti naslednje podatke:
– svoje ime in priimek,
– enotno matično številko (EMŠO),
– funkcijo, ki jo opravljate,
– podatke o nazivu, matični številki in sedežu subjektov, za katere v skladu s 35. členom ZIntPK velja omejitev poslovanja,
– podatke, ali je omejitev poslovanja nastopila zaradi udeležbe funkcionarja samega ali njegovega družinskega člana (brez osebnih podatkov družinskih članov) v tem subjektu in
– način udeležbe v poslovnem subjektu oziroma ali je funkcionar oz. njegov družinski član 1) poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali 2) v več kot 5% udeležen v lastništvu, kapitalu ali upravljanju poslovnega subjekta.
Glede na vaše navedbe lahko z gotovostjo trdimo, da nastopijo omejitve oziroma prepoved poslovanja v primeru društva, katerega predsednik (in s tem zakoniti zastopnik) ste; za druge subjekte, ki jih navajate v vašem dopisu, pa v skladu s 35. členom ZIntPK ne veljajo omejitve oziroma prepoved poslovanja v razmerju do organa, pri katerem opravljate funkcijo, če ne vi sami, ne vaša soproga ali drug družinski član v njih ni udeležen na način, določen v 35. členu ZIntPK. Omejitve poslovanja s posameznim subjektom bi nastopile, če bi bili vi npr. (tudi) zakoniti zastopnik družbe B, če bi bila vaša soproga direktorica (poslovodja) v gospodarski družbi D v lasti občine ali javnega zavoda E (zgolj članstvo v nadzornem svetu ne ustvarja omejitev poslovanja; upamo pa, da ste se kot mestni svetnik izločili iz vseh faz odločanja o imenovanju vaše soproge za predsednico nadzornega sveta javnega zavoda – to namreč zahtevajo pravila o dolžnem izogibanju nasprotju interesov).

(odgovor z dne 15.7.2011 št. 001-1/2011-650)

Kako naj občinski svetniki navedejo subjekte, v katerih so na primer njihovi bratje, sestre, starši in otroci, s katerimi ne živijo v skupnem gospodinjstvu in živijo v tujini ali pa z njimi nimajo stikov, v razmerju iz prvega odstavka 35. člena ZIntPK? V zvezi z navedenim prav tako sprašujete, ali je možno pojem družinski član razlagati samo za osebe, ki s funkcionarjem živijo v skupnem gospodinjstvu. V nadaljevanju dopisa navajate, da prvi odstavek 35. člena ZIntPK določa, da »organ, ki je dolžan voditi postopek javnega naročanja skladno s predpisi, ki ureja javno naročanje…«. Glede na navedeno sprašujete ali to pomeni, da prepoved omejitev poslovanja ne velja za javna naročila pod pragom do katerega se ZJN-2 ne uporablja, oziroma pod pragom 10.000 EUR, ko ni potrebno pridobiti izjave od ponudnika, skladno s šestim odstavkom 14. člena ZIntPK.

Sporočamo vam, da so »družinski člani« skladno s sedmo točko 4. člena ZIntPK zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s posameznikom živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti. Družinskih članov po ZIntPK torej ni mogoče razlagati oziroma ožiti samo na tiste posameznike, ki s funkcionarjem živijo v skupnem gospodinjstvu, saj je določba zakona, ki opredeljuje pojem družinskih članov, napisana jasno in ne pušča dvoma o tem, da med družinske člane spadajo tudi posamezniki (zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje in sestre), ki s funkcionarjem ne živijo v skupnem gospodinjstvu.
Peti odstavek 35. člena ZIntPK določa, da funkcionarji v enem mesecu po nastopu funkcije, nato pa najkasneje v osmih dneh po vsaki spremembi, organu, v katerem opravljajo funkcijo, posredujejo naziv, matično številko in sedež subjektov, s katerimi so oni in njihovi družinski člani v razmerju iz prvega odstavka 35. člena ZIntPK. To pomeni, da je pridobitev teh podatkov zakonska dolžnost posameznega funkcionarja, zato vam svetujemo, da v konkretnem primeru (glede na okoliščine, ki jih navajate) sporočite oziroma sugerirate funkcionarjem, da naj pozovejo svoje družinske člane, da jim sporočijo podatke, potrebne za izvrševanje 35. člena ZIntPK.
V primeru, da funkcionar nikakor ne more priti do podatkov o udeležbi svojih družinskih članov v subjektih, s katerimi veljajo omejitve poslovanja oziroma prepoved poslovanja po ZIntPK, je po oceni komisije primerno, da funkcionar o tem organu, pri katerem opravlja funkcijo, poda izjavo v pisni obliki in pri tem pojasni tudi, na kakšen način je želel pridobiti podatke (na primer s pisnim pozivom družinskemu članu, ki živi v tujini, na katerega pa ni bilo odgovora). Te izjave naj se hranijo pri organu, ki mora biti pozoren na primere, ko bi želel v poslovno razmerje z njim stopiti subjekt, ki je zelo verjetno povezan z družinskim članom funkcionarja, za katerega slednji sicer ni mogel posredovati podatkov. Kljub priporočeni dodatni previdnosti organa pa je v takih primerih odgovornost za morebitno poslovanje v nasprotju s 35. členom ZIntPK na funkcionarju.
77. člen ZIntPK, ki v osmi alineji določa, da se funkcionarja, ki organu, v katerem opravlja funkcijo, ne sporoči podatkov o subjektih, s katerimi je on ali njegovi družinski član povezan na način iz prvega odstavka 35. člena, kaznuje za prekršek z globo od 400 – 1200 EUR. Komisija bo kot pristojen prekrškovni organ v primeru uvedbe postopka za ta prekršek v prvi vrsti presojala (ne)opravičljivost razlogov, zaradi katerih funkcionar svojemu organu ni posredoval podatkov o določenem subjektu, za katerega veljajo omejitve poslovanja, zato je koristno, da funkcionar pisno izjavo o tem, da ni mogel pridobiti podatkov od določenega družinskega člana, podkrepi z dokazi, ki bodo izkazovali njegove aktivnosti v smeri pridobitve podatkov in razlog(e), zakaj so bile te aktivnosti neuspešne.
V zvezi z vašim drugim vprašanjem pa vam sporočamo, da je postopek javnega naročanja splošen izraz, ki zajema vse vrste in oblike javnega naročanja izvedene na podlagi Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS št. 128/2006, 16/2008, 19/2010 in 18/2011– v nadaljevanju ZJN-2) ter predpisov, sprejetih na njegovi podlagi. Posebej poudarjamo, da se absolutna omejitev oziroma prepoved poslovanja iz prvega odstavka 35. člena ZIntPK razteza tudi na javna naročila, katerih vrednost je nižja od 20. 000 evrov brez DDV za blago in storitve in 40. 000 evrov brez DDV za gradnje. ZJN-2 ta naročila v petem odstavku 24. člena izrecno imenuje »javna naročila«, naročniki pa morajo za ta naročila voditi evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila (za ta javna naročila se sicer uporablja le določbe 105.a in 107. člena ZJN-2). To pomeni, da je tudi pri teh naročilih potrebno postopati po določenih pravilih in izvesti (vsaj) postopek njihovega vpisa v evidenco. Glede na navedeno absolutna prepoved poslovanja v skladu s prvim odstavkom 35. člena ZIntPK velja tudi v primerih, ko gre za javna naročila, za katera morajo naročniki voditi le evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila v skladu z ZJN -2 in kadar gre za javna naročila pod pragom 10.000 EUR, ko ni potrebno pridobiti izjave od ponudnika, skladno s šestim odstavkom 14. člena ZIntPK.

(odgovor z dne 15.7.2011 št. 001-1/2011-644)

Ugotavljate, da sta podžupan in njegov sin s tem, ko sta opravljala storitve za občino, kršila 35. člen Zakona o integriteti in preprečevanju korupcija korupcije. Komisijo sprašujete, kakšne sankcije sledijo.

Ob upoštevanju določb 35. člena ZIntPK občina ne sme naročati storitev oziroma poslovati s podžupanom ali njegovim sinom kot fizičnima osebama, niti s poslovnim subjektom, v katerem je udeležen sin podžupana kot zastopnik ali z več kot pet odstotnim deležem pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu, razen v primerih, ko je bila pogodba o opravljanju storitev sklenjena med občino in sinom podžupana pred nastopom funkcije podžupana ali pred uveljavitvijo ZIntPK, to je pred 5.6.2010. V teh primerih pogodba velja do izteka pogodbenega roka. V nasprotnem primeru je v smislu sedmega odstavka 35. člena ZIntPK takšna pogodba ali druga oblika pridobivanja sredstev, nična.
ZIntPK določa tudi prekrškovne sankcije za ravnanja, ki so v nasprotju s prvim, drugim in četrtim odstavkom 35. člena ZIntPK in so opredeljena kot prekršek, za katerega je predpisana globa od 400 do 4.000 evrov za odgovorno osebo organa ali organizacije javnega sektorja ali ožjega dela občine. V konkretnem primeru to pomeni, da odgovorna oseba občine, ki sklene pogodbo o izvajanju javnih naročil s funkcionarjem občine ali njegovim družinskim članom v nasprotju s prvim, drugim in četrtim odstavkom 35. člena, stori prekršek in se jo kaznuje z globo v višini od 400 do 4.000 evrov. Za izvajanje določb tega zakona je pristojna komisija, ki prekrškovni postopek uvede po uradni dolžnosti.

(odgovor z dne 14.7.2011 št. 001-1/2011-640)

Ali lahko funkcionarjev sin, ki vodi odvetniško družbo, z občino sklene dogovor, da bo zanjo izvedel postopek javnega naročanja?

35. člen ZIntPK v prvem odstavku določa, da organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu opravlja funkcijo, ali njegov družinski član, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja med navedenimi udeleženci ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu nasprotju oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.
Izvajanje postopka javnega naročila, ki bi ga za naročnika izvajala odvetniška družba, sodijo po mnenju Komisije med pravne storitve, ki v smislu 9. točke 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008, 34/2008, 19/2010 in 18/2011, v nadaljevanju ZJN-2) štejejo med javna naročila storitev in so zajeta v Seznamu storitev B, ki se skladno z 2. odstavkom 20. člena ZJN-2 oddajajo po pravilih ZJN-2.
Glede na navedeno, velja v primeru, ko želi odvetniška družba funkcionarjevega sina izvajati javno naročilo v zvezi z vodenjem postopka javnega naročanja, absolutna prepoved poslovanja v smislu 35. člena ZIntPK, kar pomeni, da organ oziroma naročnik po Zakonu o javnem naročanju ne sme naročati storitev oziroma poslovati s sinom svojega funkcionarja kot fizično osebo, niti s poslovnim subjektom, v katerem je udeležen sin funkcionarja kot poslovodja ali zastopnik ali z več kot pet odstotnim deležem pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.

(odgovor z dne 14.7.2011 št. 001-1/2011-630)

Sin podžupana in občasno tudi sam podžupan opravlja za občino storitve. Komisijo sprašujete, ali je to zakonito in kako se tukaj izvaja nadzor nad učinkovito rabo sredstev.

ZIntPK v prvem odstavku 35. člena določa, da organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5-odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
Po šestem odstavku 35. člena omejitve po določbah tega člena ne veljajo za poslovanje na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene pred funkcionarjevim nastopom funkcije. Po sedmem odstavku so pogodbe ali druge oblike pridobivanja sredstev, ki so v nasprotju z določbami tega člena, nične.
Iz navedenih zakonskih določb izhaja absolutna prepoved poslovanja v postopkih javnega naročanja, katerih predmet so naročila blaga, storitev ali gradnje, med naročnikom, pri katerem funkcionar opravlja funkcijo in funkcionarjem ali njegovim družinskim članom.
Upoštevajoč navedene določbe 35. člena ZIntPK je v vašem primeru, ko podžupan oziroma njegov sin nastopa v postopkih javnega naročanja in opravlja storitve za občino kot fizična oseba ali kot samostojni podjetnik in tudi kot udeleženec v pravnem subjektu z več kot pet odstotnim deležem pri ustanoviteljskih pravicah,upravljanju ali kapitalu, podana absolutna omejitev poslovanja, kar pomeni, da občina kot naročnik in plačnik storitev ne sme naročati storitev oziroma poslovati s podžupanom ali njegovim sinom kot fizičnima osebama, niti s poslovnim subjektom, v katerem je udeležen sin podžupana kot zastopnik ali z več kot pet odstotnim deležem pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. V primeru, da je bila pogodba o opravljanju storitev med občino in sinom podžupana sklenjena pred nastopom funkcije podžupana, ostane skladno s četrtim odstavkom 83. člena ZIntPK v veljavi do izteka pogodbenega roka.

(odgovor z dne 7.7.2011 št. 001-1/2011-618)

Kot poslanec in občinski svetnik ste zavezanec v skladu s 35. členom ZIntPK za poročanje subjektov, za katere veljajo omejitve poslovanja. V nadaljevanju navajate, da ste v preteklosti komisiji prijavili podjetje O d.o.o., ki je v lasti vaše žene. Po ženini upokojitvi je podjetje v stanju mirovanja, formalni direktor podjetja pa je sin, ki je pa redno zaposlen pri drugem delodajalcu. Glede na navedeno vas zanima, ali ste omenjeno podjetje dolžni prijaviti v skladu z ZIntPK.

Sporočamo vam, da na podlagi 35. člena ZIntPK subjekte, s katerimi veljajo omejitve poslovanja, v skladu s spremenjenim 35. členom ZIntPK ne poročate več Komisiji za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju komisija), kot ste to urejali v preteklih obdobjih, ampak morate subjekte, s katerimi veljajo omejitve poslovanja sporočiti organu, pri katerem opravljate funkcijo (torej Državnemu zboru in občini, v kateri opravljate funkcijo svetnika). Organu morate sporočiti podatke o vseh subjektih, v katerih ste vi ali vaši družinski člani (brez navedbe osebnih podatkov družinskega člana) udeleženi kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik in v katerih ste vi ali vaši družinski člani (brez navedbe osebnih podatkov družinskega člana) neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeleženi pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Dejstvo, ali je subjekt poslovno aktiven ali ne, z vidika 35. člena ZIntPK ni pomembno, ampak je odločilna formalno-pravna povezanost funkcionarja ali njegovega družinskega člana s subjektom, ki je vpisan v ustrezen register in na podlagi tega poslovno sposoben. Organu morate torej sporočiti tudi podatke o trenutno mirujočem (ampak registriranem) poslovnem subjektu, če je ta subjekt povezan z vami ali vašimi družinskimi člani na katerega od zgoraj navedenih načinov.
Vse prejete podatke o subjektih, s katerimi veljajo omejitve poslovanja, nato organ prenese v elektronski obrazec, preko katerega jih posreduje komisiji.

(odgovor z dne 5.7.2011 št. 001-1/2011-607)

Ali lahko člani komisij oziroma njihovih družinskih članov (komisija ima nalogo razdelitve sredstev iz proračuna društvom, ki se prijavijo na razpis), ki so hkrati tudi člani društev, ki so se na ta razpis prijavila, kandidirajo oz. pridobivajo sredstva iz tega razpisa?

Če so člani komisij hkrati občinski funkcionarji (to so župani, podžupani in občinski svetniki), je odgovor na vaše vprašanje v celoti razviden iz priloženega Pojasnila o obsegu omejitev poslovanja po spremembi 35. člena ZIntPK, iz katerega boste lahko razbrali, da je poslovanje v smislu dodeljevanja sredstev društvu med občino in tem društvom dovoljeno le, če se občinski funkcionar, ki je hkrati zastopnik društva, v celoti izloči iz postopka podeljevanja občinskih sredstev temu društvu.
Če pa člani komisij niso hkrati tudi občinski funkcionarji, ampak tretje osebe, je treba preveriti, ali imajo v svojstvu članov komisije status uradne osebe skladno z ZIntPK (ZIntPK poleg funkcionarjev kot uradne osebe šteje še uradnike na položaju in druge javne uslužbence, poslovodne osebe in člane organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja). Če so uradne osebe, jih zavezujejo določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, ki je definirano kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pa pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (komisija opozarja, da za ugotovitev nasprotja interesov skladno z ZIntPK zadostuje že videz, da hkratno opravljanje določenih nalog vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog tega posameznika). Člani razpisnih komisij, ki so uradne osebe, se morajo torej skladno z ZIntPK izločiti iz postopka dodeljevanja sredstev društvu, katerega člani so, saj se v nasprotnem primeru ustvari najmanj videz, da pri razdelitvi sredstev ne odločajo objektivno in nepristransko, ko gre za »njihovo« društvo. Če ima društvo neposrednega konkurenta pri razdeljevanju sredstev, se morajo izločiti tudi iz postopka dodeljevanja sredstev temu konkurentu, če ta vpliva na višino sredstev za njihovo društvo.
Če pa člani razpisnih komisij niso uradne osebe skladno z definicijo iz ZIntPK (kar bo verjetno pravilo), pa komisija meni, da kljub odsotnosti neposredne zakonske zaveze izogibati se nasprotju interesov tudi za te osebe velja, da bi se morale zaradi zmanjševanja korupcijskih tveganj (ko se znajdejo v okoliščinah člana razpisne komisije in hkrati člana društva, ki kandidira za pridobitev sredstev) izločiti iz postopka razdeljevanja sredstev v delu, ki se kakorkoli nanaša na »njihovo« društvo. Glede na to, da člani komisij v konkretnem primeru upravljajo z javnimi sredstvi in so torej zavezani delovati v javnem interesu, komisija meni, da je treba samoizločitev vsake odgovorne osebe v javnem sektorju, ki se znajde v nasprotju interesov, šteti kot etični standard, za katerega je primerno, da se vzpostavi vsaj kot dogovorjeni standard; primerno pa bi bilo, da ga organ tudi predpiše in s tem »uzakoni« v svojem internem aktu.

(odgovor z dne 4.7.2011 št. 001-1/2011-600)

Katere podatke je potrebno pridobiti od funkcionarja za poročanje podatkov o omejitvah poslovanja?

V skladu s 35. členom ZIntPK, morate kot organ pridobiti od funkcionarjev naslednje podatke:
– ime in priimek funkcionarja,
– enotno matično številko (EMŠO),
– funkcijo, ki jo opravlja funkcionar,
– podatke o nazivu, matični številki in sedežu subjektov, za katere v skladu s 35. členom ZIntPK velja omejitev poslovanja,
– podatke, ali je omejitev poslovanja nastopila zaradi udeležbe funkcionarja samega ali njegovega družinskega člana v tem subjektu in
– način udeležbe v poslovnem subjektu oziroma ali je funkcionar oz. njegov družinski član 1) poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali 2) v več kot 5% udeležen v lastništvu, kapitalu ali upravljanju poslovnega subjekta,
Funkcionarji vam morajo poročati tudi o tem, da ne oni sami, ne njihovi družinski člani z nobenim subjektom niso povezani na način, da bi nastopile omejitve poslovanja (to je potrebno, ker sicer ni jasno, ali funkcionar povezanih subjektov ni prijavil, ali pa takih subjektov ni).

(odgovor z dne 4.7.2011 št. 001-1/2011-599)

Dolgoletni lastnik zemljišča v poslovno-industrijski coni je podjetje, katerega lastnik je član občinskega sveta. Občina želi zaradi širitve industrijske cone to zemljišče zamenjati z drugim zemljiščem, primernejšim za stanovanjsko gradnjo v razmerju 1:1 in z navedenim subjektom skleniti menjalno pogodbo. Glede na dejstvo, da je lastnik zemljišča, ki je predmet menjave, podjetje člana občinskega sveta, komisijo sprašujete ali iz tega naslova izhajajo v smislu ZIntPK kakršnekoli ovire za sklenitev menjalne pogodbe

35. člen ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved poslovanja med navedenimi udeleženci pa po tretjem odstavku 35. člena ne velja za postopke in druge načine pridobivanja sredstev pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz postopka o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.
Iz navedenih določb 35. člena izhaja, da je absolutna omejitev poslovanja med organom, ki posluje po predpisih o javnem naročanju in subjektom, v katerem je funkcionar tega organa udeležen kot ustanovitelj, podana le v postopkih javnega naročanja, podeljevanja koncesij in javno-zasebnega partnerstva.
Postopek menjave nepremičnin samoupravnih lokalnih skupnosti ne sodi med postopke javnega naročanja, podeljevanja koncesij ali javno-zasebnega partnerstva, za katere velja omejitev poslovanja po prvem odstavku 35. člena ZIntPK, temveč med postopke razpolaganja s stvarnim premoženjem, ki jih ureja Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, v nadaljevanju ZSPDSLS). 23. člen ZSPDSLS v tretji alinei določa, da se nepremično premoženje države ali samoupravnih lokalnih skupnosti lahko proda ali zamenja na podlagi neposredne pogodbe, če gre za menjavo nepremičnin, pod pogojem da se vrednost državnega premoženja in premoženja samoupravnih lokalnih skupnosti z zamenjavo ne zmanjša ter da razlika med zamenjanima nepremičninama ni večja od 20%, vendar največ 80.000 EUR, izjemoma je lahko razlika večja, pod pogojem, da se ta razlika prenese v korist države ali samoupravne lokalne skupnosti.
Ob upoštevanju določb 35. člena ZIntPK po mnenju Komisije omejitev poslovanja pri izvedbi postopka zamenjave zemljišč med občino in subjektom, katerega ustanovitelj je član občinskega sveta, ni podana, kar pomeni, da občina lahko sklene menjalno pogodbo s subjektom občinskega svetnika skladno z določbami ZSPDSLS, pri čemer Komisija v izogib morebitnemu nasprotju interesov svetuje, da se občinski svetnik izloči iz vseh postopkov oziroma faz odločanja občinskega sveta o menjavi nepremičnin, katerih lastnik je (če bo o tem (so)odločal občinski svet, predvsem pa iz postopkov vrednotenja menjanih nepremičnin.

(odgovor z dne 4.7.2011 št. 001-1/2011-590)