Arhivi

Kdaj so osebe, odgovorne za javna naročila, zavezanci za prijavo premoženjskega stanja, ko izvajajo projektne natečaje v skladu z določbo 100. člena ZJN-3?

Določbo prvega odstavka 100. člena ZJN-3 je potrebno razumeti tako, da se za osebe, ki sodelujejo pri pripravi projektnega natečaja pod točko a) tega člena, torej ko se projektni natečaj izvaja v sklopu javnega naročila, njihovo sodelovanje pomeni sodelovanje v postopku javnega naročila, ki sodelujoče zavezuje k poročanju o premoženjskem, stanju (če so za to izpolnjeni zakonski pogoji), točka b), kjer gre za pripravo projektnega natečaja, ki ni del javnega naročila, pa ne, ker v takšnem postopku pripravljavci projekta ne sodelujejo kot osebe, odgovorne za javna naročila po 11. točki prvega odstavka 4. člena ZIntPK.

Ali so posamezniki, ki so sicer osebe, odgovorne za javna naročila, dolžni poročati svoje premoženjsko stanje v primeru, če naročnik skladno s 1. odstavkom 90. člena ZJN-3 do roka za oddajo ponudb kadar koli ustavi postopek oddaje javnega naročila in že predložene ponudbe neodprte vrne pošiljateljem. Torej gre za primer, ko naročnik ne izvede vseh aktivnostih, ker že pred dejanskim odpiranjem ponudb zaustavi izvedbo javnega naročila?

Postopek javnega naročila se formalno začne s sklepom o začetku postopka ali drugim načinom dokumentiranja vira in obsega sredstev, namenjenih javnemu naročilu (66. člena ZJN-3). V času od začetka postopka do odpiranja ponudb, se lahko uresničijo korupcijska tveganja (npr. prilagajanje razpisnih pogojev določenemu ponudniku), ki jih zakonodajalec želi obvladati z določbami ZIntPK o prijavi premoženjskega stanja oseb, ki v postopkih sodelujejo. Nenazadnje lahko tudi odločitev o ustavitvi postopka iz prvega odstavka 90. člena ZJN-3 predstavlja uresničitev korupcijskega tveganja.

Določbe ZIntPK o osebah, odgovornih za javna naročila je potrebno interpretirati na način, da so za poročanje premoženjskega stanja zavezani tudi posamezniki, ki so sodelovali pri postopkih, ki so bilo iz kakršnihkoli razlogov predčasno ustavljeni.

Zakaj je potrebno, da zavezanci za poročanje o premoženjskem stanju sporočajo podatke o nepremičninah v Republiki Sloveniji, ker so ti podatki dostopni iz uradnih evidenc?

ZIntPK v 1. odstavku 42. člena določa, da morajo zavezanci sami komisiji sporočiti podatke o premoženjskem stanju, tudi tiste, ki so vsebovani v uradnih evidencah. Edina izjema so podatki o obdavčljivih dohodkih, ki jih je komisija skladno s 1. odstavkom 43. člena ZIntPK pridobi sama. V preostalem pa lahko komisija na podlagi drugega odstavka 42. člena ZIntPK sama pridobi podatke iz uradnih evidenc le zaradi preverbe resničnosti navedb zavezanca, ne pa tudi iz razloga zbiranja podatkov.

Iz navedenih zakonskih določb torej izhaja, da morajo zavezanci vse podatke o premoženjskem stanju razen podatkov o obdavčljivih dohodkih po Zakonu o dohodnini posredovati sami, komisija pa jih iz uradnih evidenc pridobi le, kadar izvaja postopek preverjanja resničnosti navedb, ki jih je zavezanec navedel v svojem obrazcu za poročanje premoženjskega stanja.

Razlog take ureditve je po oceni komisije predvsem v tem, da je ZIntPK zelo razširil krog zavezancev za prijavo premoženjskega stanja komisiji (število presega 15.000), kar majhnemu državnemu organu, kakršna je komisija, onemogoča, da bi za vse zavezance podatke iz uradnih evidenc pridobivala sama.

Ali je likvidacijski upravitelj zavezanec za poročanje podatkov o premoženjskem stanju in ali je gospodarska družba zavezanec za poročanje seznamov zavezancev?

Skladno z 9. točko 4. člena ZIntPK so poslovodne osebe direktorji in člani kolektivnih poslovodnih organov javnih agencij, javnih skladov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov ter drugih oseb javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti ter javnih podjetij in gospodarskih družb, v katerih imata država ali samoupravna lokalna skupnost večinski delež ali prevladujoč vpliv.

Likvidacijski upravitelj ni poslovodna oseba skladno z ZIntPK in posledično ni zavezanec za poročanje podatkov o premoženjskem stanju. V primeru, ko je podjetje v postopku likvidacije in ni ne poslovodnih oseb ne oseb, odgovornih za javna naročila, kot jih določa ZIntPK, prav tako ne posreduje seznamov zavezancev v skladu z ZIntPK.

Oseba je na šoli zaposlena kot ravnateljica organizacijske enote v okviru zavoda. Hkrati zavod vodi direktor, ki je tudi ravnatelj. Ali mora ravnateljica organizacijske enote prijaviti podatke o premoženjskem stanju?

ZIntPK v 9. točki 4. člena določa, da so poslovodne osebe direktorji in člani kolektivnih poslovodnih organov javnih agencij, javnih skladov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov ter drugih oseb javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti ter javnih podjetij in gospodarskih družb, v katerih imata država ali samoupravna lokalna skupnost večinski delež ali prevladujoč vpliv.

Iz navedenega izhaja, da ravnatelji organizacijskih enot, ki delujejo v okviru javnih zavodov niso poslovodne osebe v skladu z ZIntPK in posledično prav tako niso zavezanci za poročanje podatkov o premoženjskem stanju v skladu z 41. členom ZIntPK. Ravnateljica organizacijske enote tako ni zavezanka za poročanje o premoženjskem stanju, temveč direktor zavoda.

Ali sta predsednik in sekretar državnega sveta zavezanca za prijavo premoženjskega stanja?

Zakon o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 –UPB, 95/09 – odl. US in 21/13 – ZFDO-F, v nadaljevanju: ZDSve) v drugem odstavku 43. člena določa, da je funkcija predsednika (v nadaljevanju: predsednik DS) častna in nepoklicna.

Vendar je bil drugi odstavek prej navedenega člena delno razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča, št. U-I-248/08-15 z dne 11. 11. 2009, in sicer da se z dnem objave prej naveden odločbe v Uradnem listu RS funkcija predsednika DS opravlja poklicno. Iz navedenega sledi, da je predsednik DS zavezanec za prijavo premoženjskega stanja po določilu prvega odstavka 41. člena ZIntPK.

V skladu z določilom 42. člena ZDSve po potrditvi mandatov državni svet izvoli predsednika in podpredsednika ter imenuje sekretarja državnega sveta (v nadaljevanju: sekretar DS). Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – UPB, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv in 67/17) je sekretarja DS uvrstil med funkcionarje v 54. plačni razred, s čimer je ustvaril podlago za izplačilo njegove plače. V skladu z določbo 7. člena prej navedenega zakona je uvrščen v plačno skupino »A – Funkcije v državnih organih in lokalnih skupnostih«, plačno podskupino »A2 – Funkcionarji zakonodajne oblasti«.

Iz navedenega sledi, da sekretar opravlja funkcijo poklicno in je prav tako zavezanec za prijavo premoženjskega stanja po določilu prvega odstavka 41. člena ZIntPK.

Katere osebe niso zavezanci za poročanje premoženjskega stanja?

  1. občinski/mestni svetniki
  2. veleposlaniki
  3. konzularni funkcionarji in častni konzularni funkcionarji
  4. pomočniki direktorjev
  5. delavski direktor
  6. člani Državne volilne komisije (zavezanec je le direktor Državne volilne komisije)
  7. člani Državnega sveta (razen predsednik državnega sveta)
  8. člani regijskega razvojnega sveta
  9. strokovni direktor javnega zavoda
  10. oseba, zaposlena v javnem zavodu, ki zaradi začasne odsotnosti direktorja po pooblastilu izvaja nujne in neodložljive zadeve ter opravlja tekoče naloge
  11. člani sveta javnega zavoda
  12. direktorji uradov – posameznih notranjih organizacijskih enot
  13. namestniki direktorjev
  14. namestniki generalnih direktorjev
  15. člani nadzornih svetov gospodarskih družb v stečaju
  16. direktorji sodišč
  17. likvidacijski upravitelj
  18. poslovodna oseba gospodarske družbe, ustanovljene v tujini, katere večinski lastnik je gospodarska družba, v kateri ima država večinski delež
  19. ravnatelj notranje organizacijske enote, ki deluje v okviru javnega zavoda (v tem primeru je zavezanec le direktor javnega zavoda)
  20. osebe, odgovorne za javna naročila, ki sodelujejo v postopku oddaje javnega naročila, ki ne presega mejne vrednosti
  21. osebe, ki niso bile imenovane v strokovno komisijo za oddajo javnega naročila in/ali v postopku ne sodelujejo aktivno (ne odločajo, potrjujejo in predlagajo vsebino razpisne dokumentacije, ne ocenjujejo ponudb oziroma naročniku ne predlagajo izbora ponudnika…)

Navedene osebe so lahko zavezanci za poročanje o premoženjskem stanju le v primeru, če sodelujejo v postopkih javnih naročil kot osebe, odgovorna za javna naročila, tako, kot to določa 11. točka 4. člena ZIntPK, seveda samo, če gre za javno naročilo, ki presega mejne vrednosti.

V primeru, da te osebe sodelujejo v postopkih javnih naročil, poročajo podatke o premoženjskem stanju komisiji vsako tekoče leto do 31. januarja v celoti, če so v preteklem koledarskem letu sodelovale v postopku javnega naročila.

Oseba, zaposlena na šoli, je bila vodja postopka javnega naročanja za sukcesivno dobavo prehrambenega blaga, ki se je končal v oktobru 2014. Takrat je komisiji prijavila premoženjsko stanje. Ali mora prijaviti svoje premoženjsko stanje tudi ob poteku pogodb, ki so bile sklenjene ob tem postopku javnega naročanja (ob zaključku)?

V skladu s tretjim odstavkom 41. člena ZIntPK osebe, odgovorne za javna naročila, ne poročajo podatkov za vsako javno naročilo posebej v enem mesecu po začetku in v enem mesecu po zaključku javnega naročila, temveč poročajo podatke o premoženjskem stanju komisiji enkrat letno, do 31. januarja tekočega leta, če so v preteklem koledarskem letu sodelovale v postopku javnega naročanja.

Naročnik za postopke javnih naročil pooblasti drug organ (vključno s sestavo strokovne komisije), ki prejete ponudbe pregleda, izda odločitev o izidu in z izbranim izvajalcem sklene krovne sporazume, posamični naročniki pa z izbranimi izvajalci naknadno sklenejo posamične okvirne sporazume. Ali mora naročnik za postopke javnih naročil, za izvedbo katerih pooblasti drug organ, Komisiji za preprečevanje korupcije posredovati seznam oseb, ki so po zaključenem postopku pri naročniku zgolj izvajalci pogodb, sklenjenih na podlagi skupnih javnih naročil?

Osebe, ki so po zaključenem postopku pri naročniku zgolj izvajalci pogodb, sklenjenih na podlagi skupnih javnih naročil, niso osebe, odgovorne za javna naročila v smislu 11. točke 4. člena ZIntPK in posledično niso zavezanci za poročanje podatkov o premoženjskem stanju komisiji, zato jih tudi ni potrebno sporočati na seznamih zavezancev.