Arhivi

Kaj je smsPASS, kako ga pridobim, ali je lažje uporabljati kvalificirana digitalna potrdila ali smsPASS?

V eUpravi (https://e-uprava.gov.si/ ) poleg kvalificiranih digitalnih potrdil od 9. 5. 2018 dalje lahko uporabljate tudi prijavo s smsPASS (mobilna identiteta), ki s pomočjo enkratnega gesla, poslanega s kratkim sporočilom SMS, omogoča elektronsko podpisovanje dokumentov in zanesljivo identifikacijo uporabnika pri uporabi e-storitev. Za uporabo smsPASS potrebujete mobilno telefonsko številko in telefon, ki sprejema kratka sporočila ter napravo, povezano v splet (npr. računalnik, tablico, pametni telefon). Postopek aktivacije smsPASS pričnete na uporabniških straneh SI-PASS. Prednost uporabe smsPASS je v tem, da lahko oddate prijavo neodvisno od tega, kje se nahajate, pomembno je le to, da imate možnost dostopa do spleta. Dodatne informacije o prijavi s smsPASS in navodila za aktivacijo smsPASS dobite na povezavi:

https://www.si-trust.gov.si/sl/si-pass/mobilna-identiteta/
https://www.si-trust.gov.si/sl/podpora-uporabnikom/navodila-in-napotki/pridobitev-in-aktivacija-smspass/

Kateri datum vpišejo osebe, odgovorne za javna naročila (dalje: OJN) kot datum nastopa funkcije oziroma dela?

Primer: OJN v letu 2019 sodeluje v postopku oddaje javnega naročila. Naročnik ga je s sklepom imenoval v strokovno komisijo 5. 6. 2019, zato ga je naročnik prijavil komisiji kot zavezanca na isti datum.
OJN je tako dolžan do 31. 1. 2020 izpolniti obrazec za prijavo premoženjskega stanja ob nastopu funkcije oz dela in kot datum nastopa dela navesti 5. 6. 2019, na isti dan pa je dolžan tudi v celoti popisati svoje premoženjsko stanje in na koncu prijave tudi pravilno izpolniti datum na katerega se nanaša premoženjsko stanje, v konkretnem primeru 5. 6. 2019.

Kdaj so osebe, odgovorne za javna naročila, zavezanci za prijavo premoženjskega stanja, ko izvajajo projektne natečaje v skladu z določbo 100. člena ZJN-3?

Določbo prvega odstavka 100. člena ZJN-3 je potrebno razumeti tako, da se za osebe, ki sodelujejo pri pripravi projektnega natečaja pod točko a) tega člena, torej ko se projektni natečaj izvaja v sklopu javnega naročila, njihovo sodelovanje pomeni sodelovanje v postopku javnega naročila, ki sodelujoče zavezuje k poročanju o premoženjskem, stanju (če so za to izpolnjeni zakonski pogoji), točka b), kjer gre za pripravo projektnega natečaja, ki ni del javnega naročila, pa ne, ker v takšnem postopku pripravljavci projekta ne sodelujejo kot osebe, odgovorne za javna naročila po 11. točki prvega odstavka 4. člena ZIntPK.

Ali so posamezniki, ki so sicer osebe, odgovorne za javna naročila, dolžni poročati svoje premoženjsko stanje v primeru, če naročnik skladno s 1. odstavkom 90. člena ZJN-3 do roka za oddajo ponudb kadar koli ustavi postopek oddaje javnega naročila in že predložene ponudbe neodprte vrne pošiljateljem. Torej gre za primer, ko naročnik ne izvede vseh aktivnostih, ker že pred dejanskim odpiranjem ponudb zaustavi izvedbo javnega naročila?

Postopek javnega naročila se formalno začne s sklepom o začetku postopka ali drugim načinom dokumentiranja vira in obsega sredstev, namenjenih javnemu naročilu (66. člena ZJN-3). V času od začetka postopka do odpiranja ponudb, se lahko uresničijo korupcijska tveganja (npr. prilagajanje razpisnih pogojev določenemu ponudniku), ki jih zakonodajalec želi obvladati z določbami ZIntPK o prijavi premoženjskega stanja oseb, ki v postopkih sodelujejo. Nenazadnje lahko tudi odločitev o ustavitvi postopka iz prvega odstavka 90. člena ZJN-3 predstavlja uresničitev korupcijskega tveganja.

Določbe ZIntPK o osebah, odgovornih za javna naročila je potrebno interpretirati na način, da so za poročanje premoženjskega stanja zavezani tudi posamezniki, ki so sodelovali pri postopkih, ki so bilo iz kakršnihkoli razlogov predčasno ustavljeni.

Zakaj je potrebno, da zavezanci za poročanje o premoženjskem stanju sporočajo podatke o nepremičninah v Republiki Sloveniji, ker so ti podatki dostopni iz uradnih evidenc?

ZIntPK v 1. odstavku 42. člena določa, da morajo zavezanci sami komisiji sporočiti podatke o premoženjskem stanju, tudi tiste, ki so vsebovani v uradnih evidencah. Edina izjema so podatki o obdavčljivih dohodkih, ki jih je komisija skladno s 1. odstavkom 43. člena ZIntPK pridobi sama. V preostalem pa lahko komisija na podlagi drugega odstavka 42. člena ZIntPK sama pridobi podatke iz uradnih evidenc le zaradi preverbe resničnosti navedb zavezanca, ne pa tudi iz razloga zbiranja podatkov.

Iz navedenih zakonskih določb torej izhaja, da morajo zavezanci vse podatke o premoženjskem stanju razen podatkov o obdavčljivih dohodkih po Zakonu o dohodnini posredovati sami, komisija pa jih iz uradnih evidenc pridobi le, kadar izvaja postopek preverjanja resničnosti navedb, ki jih je zavezanec navedel v svojem obrazcu za poročanje premoženjskega stanja.

Razlog take ureditve je po oceni komisije predvsem v tem, da je ZIntPK zelo razširil krog zavezancev za prijavo premoženjskega stanja komisiji (število presega 15.000), kar majhnemu državnemu organu, kakršna je komisija, onemogoča, da bi za vse zavezance podatke iz uradnih evidenc pridobivala sama.

Ali je likvidacijski upravitelj zavezanec za poročanje podatkov o premoženjskem stanju in ali je gospodarska družba zavezanec za poročanje seznamov zavezancev?

Skladno z 9. točko 4. člena ZIntPK so poslovodne osebe direktorji in člani kolektivnih poslovodnih organov javnih agencij, javnih skladov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov ter drugih oseb javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti ter javnih podjetij in gospodarskih družb, v katerih imata država ali samoupravna lokalna skupnost večinski delež ali prevladujoč vpliv.

Likvidacijski upravitelj ni poslovodna oseba skladno z ZIntPK in posledično ni zavezanec za poročanje podatkov o premoženjskem stanju. V primeru, ko je podjetje v postopku likvidacije in ni ne poslovodnih oseb ne oseb, odgovornih za javna naročila, kot jih določa ZIntPK, prav tako ne posreduje seznamov zavezancev v skladu z ZIntPK.

Oseba je na šoli zaposlena kot ravnateljica organizacijske enote v okviru zavoda. Hkrati zavod vodi direktor, ki je tudi ravnatelj. Ali mora ravnateljica organizacijske enote prijaviti podatke o premoženjskem stanju?

ZIntPK v 9. točki 4. člena določa, da so poslovodne osebe direktorji in člani kolektivnih poslovodnih organov javnih agencij, javnih skladov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov ter drugih oseb javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti ter javnih podjetij in gospodarskih družb, v katerih imata država ali samoupravna lokalna skupnost večinski delež ali prevladujoč vpliv.

Iz navedenega izhaja, da ravnatelji organizacijskih enot, ki delujejo v okviru javnih zavodov niso poslovodne osebe v skladu z ZIntPK in posledično prav tako niso zavezanci za poročanje podatkov o premoženjskem stanju v skladu z 41. členom ZIntPK. Ravnateljica organizacijske enote tako ni zavezanka za poročanje o premoženjskem stanju, temveč direktor zavoda.

Ali sta predsednik in sekretar državnega sveta zavezanca za prijavo premoženjskega stanja?

Zakon o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 –UPB, 95/09 – odl. US in 21/13 – ZFDO-F, v nadaljevanju: ZDSve) v drugem odstavku 43. člena določa, da je funkcija predsednika (v nadaljevanju: predsednik DS) častna in nepoklicna.

Vendar je bil drugi odstavek prej navedenega člena delno razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča, št. U-I-248/08-15 z dne 11. 11. 2009, in sicer da se z dnem objave prej naveden odločbe v Uradnem listu RS funkcija predsednika DS opravlja poklicno. Iz navedenega sledi, da je predsednik DS zavezanec za prijavo premoženjskega stanja po določilu prvega odstavka 41. člena ZIntPK.

V skladu z določilom 42. člena ZDSve po potrditvi mandatov državni svet izvoli predsednika in podpredsednika ter imenuje sekretarja državnega sveta (v nadaljevanju: sekretar DS). Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – UPB, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv in 67/17) je sekretarja DS uvrstil med funkcionarje v 54. plačni razred, s čimer je ustvaril podlago za izplačilo njegove plače. V skladu z določbo 7. člena prej navedenega zakona je uvrščen v plačno skupino »A – Funkcije v državnih organih in lokalnih skupnostih«, plačno podskupino »A2 – Funkcionarji zakonodajne oblasti«.

Iz navedenega sledi, da sekretar opravlja funkcijo poklicno in je prav tako zavezanec za prijavo premoženjskega stanja po določilu prvega odstavka 41. člena ZIntPK.