Arhivi

Ali je likvidacijski upravitelj zavezanec za poročanje podatkov o premoženjskem stanju in ali je gospodarska družba zavezanec za poročanje seznamov zavezancev?

Skladno z 9. točko 4. člena ZIntPK so poslovodne osebe direktorji in člani kolektivnih poslovodnih organov javnih agencij, javnih skladov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov ter drugih oseb javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti ter javnih podjetij in gospodarskih družb, v katerih imata država ali samoupravna lokalna skupnost večinski delež ali prevladujoč vpliv.

Likvidacijski upravitelj ni poslovodna oseba skladno z ZIntPK in posledično ni zavezanec za poročanje podatkov o premoženjskem stanju. V primeru, ko je podjetje v postopku likvidacije in ni ne poslovodnih oseb ne oseb, odgovornih za javna naročila, kot jih določa ZIntPK, prav tako ne posreduje seznamov zavezancev v skladu z ZIntPK.

Oseba je na šoli zaposlena kot ravnateljica organizacijske enote v okviru zavoda. Hkrati zavod vodi direktor, ki je tudi ravnatelj. Ali mora ravnateljica organizacijske enote prijaviti podatke o premoženjskem stanju?

ZIntPK v 9. točki 4. člena določa, da so poslovodne osebe direktorji in člani kolektivnih poslovodnih organov javnih agencij, javnih skladov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov ter drugih oseb javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti ter javnih podjetij in gospodarskih družb, v katerih imata država ali samoupravna lokalna skupnost večinski delež ali prevladujoč vpliv.

Iz navedenega izhaja, da ravnatelji organizacijskih enot, ki delujejo v okviru javnih zavodov niso poslovodne osebe v skladu z ZIntPK in posledično prav tako niso zavezanci za poročanje podatkov o premoženjskem stanju v skladu z 41. členom ZIntPK. Ravnateljica organizacijske enote tako ni zavezanka za poročanje o premoženjskem stanju, temveč direktor zavoda.

Ali sta predsednik in sekretar državnega sveta zavezanca za prijavo premoženjskega stanja?

Zakon o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 –UPB, 95/09 – odl. US in 21/13 – ZFDO-F, v nadaljevanju: ZDSve) v drugem odstavku 43. člena določa, da je funkcija predsednika (v nadaljevanju: predsednik DS) častna in nepoklicna.

Vendar je bil drugi odstavek prej navedenega člena delno razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča, št. U-I-248/08-15 z dne 11. 11. 2009, in sicer da se z dnem objave prej naveden odločbe v Uradnem listu RS funkcija predsednika DS opravlja poklicno. Iz navedenega sledi, da je predsednik DS zavezanec za prijavo premoženjskega stanja po določilu prvega odstavka 41. člena ZIntPK.

V skladu z določilom 42. člena ZDSve po potrditvi mandatov državni svet izvoli predsednika in podpredsednika ter imenuje sekretarja državnega sveta (v nadaljevanju: sekretar DS). Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – UPB, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv in 67/17) je sekretarja DS uvrstil med funkcionarje v 54. plačni razred, s čimer je ustvaril podlago za izplačilo njegove plače. V skladu z določbo 7. člena prej navedenega zakona je uvrščen v plačno skupino »A – Funkcije v državnih organih in lokalnih skupnostih«, plačno podskupino »A2 – Funkcionarji zakonodajne oblasti«.

Iz navedenega sledi, da sekretar opravlja funkcijo poklicno in je prav tako zavezanec za prijavo premoženjskega stanja po določilu prvega odstavka 41. člena ZIntPK.

Katere osebe niso zavezanci za poročanje premoženjskega stanja?

  1. občinski/mestni svetniki
  2. veleposlaniki
  3. konzularni funkcionarji in častni konzularni funkcionarji
  4. pomočniki direktorjev
  5. delavski direktor
  6. člani Državne volilne komisije (zavezanec je le direktor Državne volilne komisije)
  7. člani Državnega sveta (razen predsednik državnega sveta)
  8. člani regijskega razvojnega sveta
  9. strokovni direktor javnega zavoda
  10. oseba, zaposlena v javnem zavodu, ki zaradi začasne odsotnosti direktorja po pooblastilu izvaja nujne in neodložljive zadeve ter opravlja tekoče naloge
  11. člani sveta javnega zavoda
  12. direktorji uradov – posameznih notranjih organizacijskih enot
  13. namestniki direktorjev
  14. namestniki generalnih direktorjev
  15. člani nadzornih svetov gospodarskih družb v stečaju
  16. direktorji sodišč
  17. likvidacijski upravitelj
  18. poslovodna oseba gospodarske družbe, ustanovljene v tujini, katere večinski lastnik je gospodarska družba, v kateri ima država večinski delež
  19. ravnatelj notranje organizacijske enote, ki deluje v okviru javnega zavoda (v tem primeru je zavezanec le direktor javnega zavoda)
  20. osebe, odgovorne za javna naročila, ki sodelujejo v postopku oddaje javnega naročila, ki ne presega mejne vrednosti
  21. osebe, ki niso bile imenovane v strokovno komisijo za oddajo javnega naročila in/ali v postopku ne sodelujejo aktivno (ne odločajo, potrjujejo in predlagajo vsebino razpisne dokumentacije, ne ocenjujejo ponudb oziroma naročniku ne predlagajo izbora ponudnika…)

Navedene osebe so lahko zavezanci za poročanje o premoženjskem stanju le v primeru, če sodelujejo v postopkih javnih naročil kot osebe, odgovorna za javna naročila, tako, kot to določa 11. točka 4. člena ZIntPK, seveda samo, če gre za javno naročilo, ki presega mejne vrednosti.

V primeru, da te osebe sodelujejo v postopkih javnih naročil, poročajo podatke o premoženjskem stanju komisiji vsako tekoče leto do 31. januarja v celoti, če so v preteklem koledarskem letu sodelovale v postopku javnega naročila.

Oseba, zaposlena na šoli, je bila vodja postopka javnega naročanja za sukcesivno dobavo prehrambenega blaga, ki se je končal v oktobru 2014. Takrat je komisiji prijavila premoženjsko stanje. Ali mora prijaviti svoje premoženjsko stanje tudi ob poteku pogodb, ki so bile sklenjene ob tem postopku javnega naročanja (ob zaključku)?

V skladu s tretjim odstavkom 41. člena ZIntPK osebe, odgovorne za javna naročila, ne poročajo podatkov za vsako javno naročilo posebej v enem mesecu po začetku in v enem mesecu po zaključku javnega naročila, temveč poročajo podatke o premoženjskem stanju komisiji enkrat letno, do 31. januarja tekočega leta, če so v preteklem koledarskem letu sodelovale v postopku javnega naročanja.

Naročnik za postopke javnih naročil pooblasti drug organ (vključno s sestavo strokovne komisije), ki prejete ponudbe pregleda, izda odločitev o izidu in z izbranim izvajalcem sklene krovne sporazume, posamični naročniki pa z izbranimi izvajalci naknadno sklenejo posamične okvirne sporazume. Ali mora naročnik za postopke javnih naročil, za izvedbo katerih pooblasti drug organ, Komisiji za preprečevanje korupcije posredovati seznam oseb, ki so po zaključenem postopku pri naročniku zgolj izvajalci pogodb, sklenjenih na podlagi skupnih javnih naročil?

Osebe, ki so po zaključenem postopku pri naročniku zgolj izvajalci pogodb, sklenjenih na podlagi skupnih javnih naročil, niso osebe, odgovorne za javna naročila v smislu 11. točke 4. člena ZIntPK in posledično niso zavezanci za poročanje podatkov o premoženjskem stanju komisiji, zato jih tudi ni potrebno sporočati na seznamih zavezancev.

Ali so nadomestni člani razpisnih komisij (imenovani za posamezno fazo postopka javnega naročila) dolžni prijavljati svoje premoženjsko stanje?

Nadomestni člani razpisnih komisij morajo komisiji prijaviti podatke o premoženjskem stanju le v primeru, če v strokovni komisiji, v katero so bili imenovani kot nadomestni člani, aktivno sodelujejo. To pomeni, da odločajo, potrjujejo in predlagajo vsebino razpisne dokumentacije, ocenjujejo ponudbe oziroma naročniku predlagajo izbor ponudnika itd., seveda samo, kadar gre za javna naročila, ki presegajo mejne vrednosti.

Kako ravnati v primeru, če člani strokovne komisije pri postopku javnega naročanja ne želijo posredovati svojih osebnih podatkov, ki jih naročnik potrebuje za izvedbo prijave posameznika v seznam zavezancev?

V primeru, ko člani strokovnih komisiji ne želijo sporočiti svojih osebnih podatkov, prosimo, da o tem obvestile Komisijo za preprečevanje korupcije, in sicer da sporočite seznam (ime in priimek, naslov itd. (če z njim seveda razpolagate)) vseh, ki vam svojih osebnih podatkov niso želeli posredovati in so pri vas sodelovali v strokovnih komisijah za izvajanje postopkov javnih naročil tako, kot to določa 11. točka 4. člena ZIntPK.

Pri postopku javnega naročanja pri naročniku, kot člani strokovnih komisij, sodelujejo tudi zunanji sodelavci, ki niso zaposleni pri naročniku. Kdo mora te osebe prijaviti v seznam zavezancev?

V skladu s petim odstavkom 41. člena ZIntPK komisiji sporočijo seznam zavezancev naročniki, ki poslujejo po predpisih, ki urejajo javno naročanje. Podatke o zunanjih in ostalih sodelavcih, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja, morajo torej sporočiti naročniki, ki izvajajo postopek javnega naročanja in ne organ, pri katerem so ti posamezniki dejansko zaposleni. Organ, ki izvaja postopek javnega naročila (naročnik) je namreč tisti, ki ima podatke o dejanskih zadolžitvah posameznika v postopku javnega naročanja, na podlagi katerih posameznik postane oseba, odgovorna za javna naročila in posledično zavezanec za prijavo premoženjskega stanja skladno z ZIntPK. Kljub temu, da so te osebe morebiti sodelovale pri postopku javnega naročila tudi pri organu, pri katerem so zaposlene in so jih že sami prijavili v seznam zavezancev, jih mora prijaviti tudi drugi organ, z vsemi predpisanimi podatki.