Župan želi pred izvedbo postopka oddaje poslovnega prostora v najem, na spletni strani objaviti poziv, s katerim bi občane ali druge osebe pozvali, da predstavijo ideje, katere dejavnosti bi lahko umestili v poslovni prostor. V primeru, da bi prejeli za občino ustrezno idejo, bi jo uvrstili v merila pri postopku izbire najugodnejšega ponudnika. Ker pa bi ideje lahko posredovali tudi potencialni ponudniki vas zanima, ali je takšno ravnanje dopustno in na kaj je potrebno biti pozoren, da ne bi ravnali koruptivno.

Komisija ugotavlja, da se za postopke v zvezi z oddajo poslovnega prostora v najem, ne uporabljajo določbe ZIntPK, temveč določbe Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/2010, v nadaljevanju ZSPDSLS) ter Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/2011, v nadaljevanju: Uredba), za razlago katerih Komisija ni pristojna.
V zvezi z oddajo poslovnega prostora v najem vam komisija lahko le svetuje, da spoštujete določila ZSPDSLS in Uredbe, ki določata način in postopke ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Skladno z določbami 11. člena ZSPDSLS in 6. člena Uredbe je občinski svet pred oddajo poslovnega prostora v najem dolžan sprejeti načrt oddaje nepremičnega premoženja v najem, ki zajema podatke o identifikacijski oznaki nepremičnine, predvideni metodi oddaje v najem, predvideni mesečni najemnini in obrazložitvi ekonomske utemeljenosti oddaje nepremičnega premoženja v najem. Četudi opredelitev dejavnosti v poslovnem prostoru ni obvezna sestavina načrta, bi bilo po mnenju komisije primerno, da se o tem opredeli tudi občinski svet, kar pa ne pomeni, da občina ne sme zbirati idej občanov o dejavnosti, ki bi se opravljala v poslovnem prostoru, namenjenem za oddajo v najem. V primeru, da bo občina določila dejavnost na podlagi katere od prejetih idej, mora biti v nadaljnjem postopku oddaje poslovnega prostora v najem pozorna na dosledno spoštovanje zakonodaje, vključno z načelom enakega obravnavanja vseh udeležencev v postopku, ki ga določa 6. člen ZSPDSLS (na to je treba paziti že pri oblikovanju razpisnih pogojev oziroma meril, ki ne smejo biti prilagojena zgolj enemu samemu ponudniku). Nespoštovanje določb ZSPDSLS in Uredbe pri upravljanju s stvarnim premoženjem občine bi pomenilo kršitev dolžnega ravnanja, ki je eden od elementov korupcije, kot jo opredeljuje ZIntPK v prvi točki 4. člena, ko določa, da je korupcija vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih ali odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.

(odgovor z dne 25.8.2011 št. 001-1/2011-742)