Ali je direktor zdravstvenega doma lahko hkrati tudi član občinskega sveta v isti občini?

Komisija je pri odgovoru na vprašanje izhajala iz določb Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju ZLS) in določb ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost funkcij. Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen ZLS, ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon. Ta zakon je ZIntPK, ki v drugem odstavku 27. člena določa, da nepoklicni funkcionar (član občinskega sveta) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke.

Po 29. členu ZLS je občinski svet najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine in je pristojen za sprejem statuta občine, odlokov in drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov razvoja občine, za sprejem občinskega proračuna in zaključnega računa, za nadzor nad delom župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja ter odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.

Upoštevajoč navedene zakonske določbe po mnenju komisije član občinskega sveta kot nepoklicni funkcionar ne opravlja neposrednega nadzora nad delom javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je občina, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta občine lahko direktor javnega zavoda.

Ne glede na to, da sta navedeni funkciji združljivi, pa komisija opozarja na nasprotje interesov pri članu občinskega sveta, ki bo hkrati nastopal kot direktor javnega zavoda. V smislu 12. točke 4. člena ZIntPK so nasprotje interesov okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe (med katere sodijo tudi občinski svetniki, župani in podžupani) vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Po 37. členu ZIntPK mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Svoje funkcije ali službe ne sme izrabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Po 38. členu ZIntPK mora uradna oseba, ko ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj obvestiti svojega predstojnika (v tem primeru župan, ki vodi sejo občinskega sveta oziroma predsedujoči na seji), ob tem pa mora prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov. Predstojnik o obstoju nasprotja interesov odloči v 15 dneh. Druga možnost za izognitev nasprotju interesov je samoizločitev uradne osebe iz dela oziroma obravnave zadeve (ali dejavnosti), v kateri je do nasprotja prišlo.

V konkretnem primeru to pomeni, da se mora občinski svetnik, ki je hkrati direktor javnega zavoda, bodisi samoizločiti iz vseh razprav o tem javnem zavodu na občinskem svetu ali pa v vsakem konkretnem primeru, ki se bo nanašal na javni zavod, katerega direktor je, o okoliščinah nasprotja interesov obvestiti predstojnika – župana oziroma tistega, ki vodi občinski svet – ter počakati na njegovo odločitev, ali lahko sodeluje v nadaljnjih postopkih ali ne.

Komisija neobvezujoče predlaga, da se obravnavani občinski svetnik iz vseh postopkov obravnave javnega zavoda (zdravstvenega zavoda) na občini samoizloči. S tem v zvezi bi tudi zunanje okolje dojelo postopek odločanja kot nepristranski in objektiven. V nasprotnem primeru, torej če bi kakor koli sodeloval v katerikoli fazi postopka odločanja o tem javnem zavodu, bi se namreč ustvaril najmanj videz, da funkcije člana občinskega sveta v teh zadevah ne opravlja objektivno in nepristransko, ampak deluje v korist zavoda, kjer opravlja funkcijo direktorja. Vse izločitve se morajo na transparenten način zabeležiti tudi v zapisniku sej občinskega sveta. Pri tem pa velja še opozoriti, da morajo biti izločitve iz postopkov dejanske (in ne zgolj formalne).

Odgovor z dne 29.01.2013 št. 06240-1/2013-23