Načelno mnenje številka 9

Za poslanke in poslance iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu se, razen vsebine členov od številke 24 do številke 27, smiselno uporabljajo določbe Zakona o preprečevanju korupcije. Sodniki mednarodnih sodišč in člani organov ter institucij Evropske unije, ki jih je kot kandidate Republike Slovenije za funkcijo izvolil Državni zbor Republike Slovenije ali imenovala Vlada Republike Slovenije, niso funkcionarji v smislu 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije.

Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija) je na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04 ) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04), na seji dne 30.12.2004 sprejela naslednje

Načelno mnenje številka 9

  • Za poslanke in poslance iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu se, razen vsebine členov od številke 24 do številke 27, smiselno uporabljajo določbe Zakona o preprečevanju korupcije.
  • Sodniki mednarodnih sodišč in člani organov ter institucij Evropske unije, ki jih je kot kandidate Republike Slovenije za funkcijo izvolil Državni zbor Republike Slovenije ali imenovala Vlada Republike Slovenije, niso funkcionarji v smislu 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije.

Obrazložitev

Ad 1

Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo, so državljanke in državljani Slovenije postali tudi državljanke in državljani EU in imajo kot takšni na podlagi Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti tudi pravico voliti in kandidirati za evropskega poslanca (aktivna in pasivna volilna pravica) ali poslanko (glej opombo 1), ki jo uresničujejo v tisti državi članici EU, kjer imajo stalno bivališče. Način volitve poslancev iz Republike Slovenije v evropski parlament določa Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v evropski parlament (Uradni list RS, št. 96/02, v nadaljevanju: ZVPEP-UPB1). Navedeni zakon v 2. členu določa tudi nekatere omejitve za poslance v evropskem parlamentu in sicer poslanec v evropskem parlamentu ne more biti poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije in ne more opravljati izvršilne funkcije v lokalni skupnosti. Poslanec tudi ne sme opravljati funkcij in dejavnosti, ki jih ne sme opravljati poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije.

V 9. členu ZVPEP-UPB1 je določeno, da se glede položaja poslanca v evropskem parlamentu, glede pridobitve in prenehanja mandata, glede nezdružljivosti funkcij poslanca z drugimi funkcijami, glede poslanske imunitete, glede pravice poslanca po prenehanju mandata ter glede omejitev in obveznosti, vezanih na funkcijo poslanca, uporabljajo določbe predpisov Evropske Unije. Za vprašanja, ki s predpisi Evropske Unije niso urejena, pa se smiselno uporabljajo določbe zakona o poslancih in določbe drugih zakonov, ki veljajo za poslance Državnega zbora.

Zakon o preprečevanju korupcije (v nadaljevanju: ZPKor) med funkcionarji omenja tudi »poslance«. Pri tem zakon ne definira, ali gre za poslance Državnega zbora Republike Slovenije ali poslance iz Republike Slovenije v evropskem parlamentu. Kot že omenjeno, ZVPEP-UPB1 glede slovenskih poslancev v evropskem parlamentu napotuje na primarno uporabo prava EU, kar pomeni, da za njih v prvi vrsti veljajo pravila, ki so sprejeta v Evropski skupnosti, v kolikor pa ta pravila določenega vprašanja ne urejajo, za njih veljajo domači predpisi.

Poslovnik evropskega parlamenta (glej opombo 2) v prvem odstavku 9. člena vzpostavlja možnost sprejema kodeksa vedenja za svoje poslance, ki mora biti v primeru sprejema priložen Poslovniku.

Poslovnik pod zaporedno številko I dejansko vsebuje prilogo z naslovom »Določila o uporabi člena 9(1) – Transparentnost in finančni interesi poslanca«. Ta dokument v 2. členu poslance pred pridobitvijo poslanskega statusa zavezuje k podaji prijave o njihovih poklicnih in drugih pridobitnih dejavnostih ter o pomoči, ki jo s strani obvezno identificiranih oseb prejemajo za izvajanje svoje politične dejavnosti. Po določilih tega člena poslanci v evropskem parlamentu pri opravljanju svoje poslanske dolžnosti ne smejo sprejemati nobenih daril ali drugih koristi.

Zelo pomembno je tudi besedilo 4. člena omenjenega kodeksa, saj določa, da so evropski poslanci v času sprejemanja predpisov evropskega parlamenta, ki bodo nadomestili različne nacionalne zakonodaje, zavezani k upoštevanju obveznosti, ki jim jih na področju prijave premoženjskega stanja vzpostavljajo njihovi nacionalni predpisi.

Iz omenjenega 4. člena kodeksa torej neposredno izhaja, da za poslance iz Republike Slovenije v evropskem parlamentu velja IV. Poglavje ZPKor, ki govori o nadzoru nad premoženjskim stanjem funkcionarjev. Ker kodeks in drugi predpisi EU vsebinsko ne urejajo nezdružljivosti (glej opombo 3) in omejitev poslovanja, to skladno z 9. členom ZVPEP-UPB1 pomeni, da za poslance iz Republike Slovenije v evropskem parlamentu smiselno veljajo tudi določila ZPKor o nezdružljivosti (členi od 19 do 23) in omejitvah poslovanja (členi od 28 do 31). Ker je sprejemanje daril urejeno v 2. členu kodeksa vedenja evropskih poslancev, ki absolutno prepoveduje sprejemanje kakršnihkoli daril, povezanih z njihovo funkcijo, ustrezna določila ZPKor (členi 24 do 27) za njih skladno z 9. členom ZVPEP-UPB1 ne veljajo.

Iz navedenega je torej mogoče zaključiti, da se za poslanke in poslance iz Republike Slovenije v evropskem parlamentu, razen vsebine členov od številke 24 do številke 27, smiselno uporabljajo določbe Zakona o preprečevanju korupcije.

Ad 2

Zakon o preprečevanju korupcije (v nadaljevanju: ZPKor) v 2. členu opredeljuje pojem funkcionarja in določa, da so funkcionarji poslanci, člani državnega sveta, predsednik republike, predsednik vlade, ministri, državni sekretarji, sodniki ustavnega sodišča, sodniki, državni tožilci, guverner Banke Slovenije, varuh človekovih pravic, funkcionarji v službah državnega zbora, državnega sveta in predsednika republike, funkcionarji v službah ustavnega sodišča, funkcionarji v računskem sodišču, Banki Slovenije in pri varuhu človekovih pravic, funkcionarji v drugih državnih organih in funkcionarji samoupravnih lokalnih skupnosti .

Za navedene funkcionarje veljajo po ZPKor omejitve glede opravljanja pridobitne dejavnosti, sprejemanja daril in poslovanja ter obveznost poročanja o premoženjskem stanju .

Republika Slovenija ima pravico na podlagi mednarodnih pogodb izvoliti oziroma imenovati svoje kandidate za sodnike mednarodnih sodišč in za člane raznih organov in institucij Evropske unije.Za kandidate Republike Slovenije so v mednarodnih sodiščih in v organih Evropske unije med drugimi rezervirane tudi funkcije za :

  • sodnika na Mednarodnem sodišču za pomorsko pravo v Hamburgu ,
  • sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu ,
  • sodnika Sodišča Evropskih skupnosti v Luksemburgu ,
  • sodnika Sodišča prve stopnje v Luksemburgu ,
  • nacionalnega predstavnika v Eurojust ,
  • ad hoc sodnika za varstvo osebnih podatkov v skupnem nadzornem telesu ,
  • sodnika Mednarodnega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo ,
  • člana Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu ,
  • člana Evropske Komisije EU ,
  • člana Evropskega računskega sodišča.

Navedene funkcije opravljajo sodniki oziroma člani v organih in institucijah, v katere so bili predlagani s strani Državnega zbora oz. Vlade Republike Slovenije po pravilih, določenih z mednarodno pogodbo ali z zakonom. Za izvoljene predstavnike Republike Slovenije v mednarodnih organih in institucijah EU veljajo glede uveljavljanja pravice do osebnih prejemkov ter drugih pravic in obveznosti iz dela, pravne norme in pravila organa oz. institucije, v kateri ti funkcionarji opravljajo funkcijo, za razliko od funkcionarjev po ZPKor, ki so zavezani pravilom ravnanja, določenih s predpisi Republike Slovenije, v kateri tudi uveljavljajo vse svoje pravice iz dela.

ZPKor v 2. členu taksativno navaja funkcionarje po nazivu in organih, v katerih le-ti delujejo, med njimi pa ne omenja sodnikov mednarodnih sodišč ali članov organov in institucij Evropske unije, kar dodatno kaže na to, da slovenski sodniki mednarodnih sodišč in člani institucij Evropske unije ne sodijo med funkcionarje po 2. členu ZPKor . Edina izjema pri tem so poslanke in poslanci Republike Slovenije v evropskem parlamentu, za katere se smiselno uporablja večina določil tega zakona (glej zgoraj pod I).

Glede na to, da slovenski sodniki mednarodnih sodišč in člani institucij Evropske unije ne štejejo med funkcionarje po 2. členu ZPKor, zanje zgolj dejstvo, da so postali člani mednarodnih sodišč ali drugih institucij EU, ne vzpostavlja obveznosti spoštovanja omejitev glede opravljanja pridobitne dejavnosti, sprejemanja daril in poslovanja ter obveznosti glede poročanja o svojem premoženjskem stanju, ki jih določa ZPKor.

Drago Kos

Predsednik

Opomba 1: V nadaljevanju se oznaka »poslanec« uporablja za poslanke in poslance

Opomba 2: European Parliament – Rules of Procedure, 15 th Edition, Official Journal L 061, 05/03/2003

Opomba 3: Četrti odstavek 8. člena Poslovnika evropskega parlamenta vsebuje le določbo, da mora biti o nezdružljivostih, ki jih določa nacionalna zakonodaja poslanca, v določenih primerih obveščen tudi evropski parlament