Denar pred integriteto poslancev: Novela Zakona o političnih strankah krši ustavna izhodišča

Prejšnji četrtek (12. junija 2014) sprejeta novela Zakona o političnih strankah (ZPolS-F) ni skladna z nameni Zakona o političnih strankah in priporočili Sveta Evrope – GRECO. Novela krši ustavno izhodišče enakosti položaja poslancev, ne sledi načelu transparentnosti financiranja političnih strank in tudi ne namenu omejevanja višine posamične finančne podpore politični stranki. Obenem še vedno ohranja prenos proračunskih sredstev na interesne skupine – politične stranke, in omogoča porabo davkoplačevalskega denarja za parcialne, strankarske interese.   

S sprejemom novele so poslanci ponovno padli na izpitu integritete, saj so s skrajšanim postopkom onemogočili vključitev in preveritev predlaganih sprememb pri strokovni in drugih javnostih, kot že nekajkrat doslej, ko je bila kršena Resolucija o normativni dejavnosti. S tem pa so ustvarili najmanj videz nasprotja interesov, ki je vsekakor prisoten, ko poslanci odločajo o lastnih koristih.

Novela ZPolS-F znatno presega predlog sprememb Zakona o političnih strankah, ki ga je vložila vlada in ki je bil usmerjen v manjše spremembe zakona, ki bi opravičevale obravnavo zakona po skrajšanem postopku. Po obravnavi na Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je bil predlog sprememb zakona po mnenju komisije spremenjen, tako da sprejeta novela zdaj dejansko ni več skladna z nameni oziroma cilji, ki zasleduje Zakon o političnih strankah, oziroma priporočili, ki jih je za spremembe zakona predlagal GRECO. V tem delu se komisija pridružuje mnenju državne sekretarke Ministrstva za notranje zadeve mag. Renate Zatler. 

Ključne pripombe KPK glede novele ZPolS-F:

  1. Z zadnjimi spremembami zakon krši ustavno izhodišče, da je pravni položaj vseh poslancev izenačen, s tem ko:
  • Novela pri prenosu sredstev, namenjenih za strokovno pomoč poslanski skupini, na politične stranke, ne upošteva dejstva, da obstajajo poleg poslanskih skupin tudi samostojni, nepovezani poslanci, pri čemer je treba posebej izpostaviti poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti. Poleg tega lahko na volitvah nastopajo in uspejo neodvisne liste kandidatov, ki niso povezane s političnimi strankami. Ker lahko samo poslanske skupine del sredstev prenesejo na financiranje svojih političnih strank, samostojni poslanci te možnosti nimajo. S tem se ne dosega ustavnega načela izenačenosti vseh poslancev.
  • Z novelo se področje financiranja poslancev in poslanskih skupin ureja na dveh mestih, poleg v Zakonu o poslancih zdaj tudi v Zakonu o političnih strankah. S tem financiranje poslancev ni enotno urejeno in ne zagotavlja njihove enakosti. Taka ureditev sama po sebi iz določb v Zakonu o političnih strankah izloča vse tiste poslance, ki niso člani političnih strank. Poleg razlikovanja med poslanci, povzroča taka ureditev tveganje za nejasnosti v pravnem redu in tveganja za zmanjšanje pravne varnosti.
  1. Novela ohranja načelo, da se proračunska sredstva porabijo za financiranje političnih strank. 

Državni zbor tudi tokrat ni upošteval mnenja Zakonodajno-pravne službe državnega zbora glede kanaliziranja javnih sredstev, namenjenih poslanskim skupinam, k političnim strankam, kot je to storil že pri opozorilih iste službe pri sprejemanju prejšnje novele tega zakona (ZPolS-E). Poenostavljeno rečeno, denar davkoplačevalcev se torej ne uporabi več za neposredne predstavnike, ki so jih ti davkoplačevalci izvolili, temveč za interesne skupine – politične stranke, kjer pa se ob pomanjkanju sankcij in nadzornih mehanizmov zabriše tudi sled nad namenom porabe teh sredstev.

  1. Novela znižuje kazni in zvišuje gotovinski znesek nakazil, pri čemer ne sledi namenu omejitve finančne podpore političnim strankam za posamične donacije

8-kratno povečanje najvišjega dovoljenega zneska gotovinskega prispevka fizične osebe neki politični stranki poslanci utemeljujejo v zakonu, ki ureja davčni postopek in ki odraža svoj, poseben namen, s tem pa ne sledijo namenu omejitve prispevkov v gotovini političnim strankam s strani fizičnih oseb, kjer nižji znesek posamičnega prispevka v gotovini zmanjša tveganje nedovoljenih povratnih uslug stranke ali njenih članov. Tudi nižji zneski ne zagotavljajo maksimalne transparentnosti, sledljivosti in nadzora  finančnih transakcij, vendar, ker je tveganje za  nedovoljene povratne usluge oziroma druge oblike korupcije, pranja denarja, ipd., pri majhnih zneskih relativno majhno, gotovinski prispevki v manjših vrednostih ne predstavljajo takega problema. Problem se pojavi pri večjih gotovinskih zneskih, kjer je tveganje za korupcijo večje in s tem tudi potreba po transparentnosti in sledljivosti ter nadzoru večja.

  1. Novela je v nasprotju z načelom transparentnosti financiranja političnih strank in  priporočili GRECO

Novela ni v skladu s priporočili GRECO iz ocenjevanja Slovenije v letu 2007, na podlagi katerih je bila sprejeta prejšnja novela Zakona o političnih strankah (sprejeta decembra 2013) in s katero jeSlovenija sprejela določila, s katerimi se preprečuje korupcija, netransparentnost in nasprotje interesov pri financiranju in delovanju političnih strank, za kar je prejela tudi naknadno pozitivno oceno GRECA.

Pri sprejemu novele Zakona o političnih strankah termini ‘spoštovanje zakonodajnega procesa’, ‘razumljiva in pravična zakonodaja’, ‘javni interes’ očitno ostajajo na ravni nedoseženega teoretičnega koncepta, ki si ga tisti, ki so za to izvoljeni, niso prizadevali udejanjiti. Sprejeta novela poslancem prinese neizpodbitno več koristi, kot prejšnja – koliko škode to obenem povzroči pravni državi in zaupanju ljudi v slednjo, je očitno postranskega pomena. 

Pri tem je nedvomna ugotovitev, da gre pri takem ravnanju poslancev za pomanjkanje oz. kršitev integritete, kot jo določa ZIntPK (4. člen »integriteta« je pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi).

Če kdo, je zakonodajno telo, kot predstavnik vsega ljudstva, tisto, ki mora poskrbeti, da zakoni, ki so sprejeti, udejanjajo javni interes, kar pa v primeru zadnje novele Zakona o političnih strankah ne drži.Novela ZPolS-F je pisana na kožo eni interesni skupini – političnim strankam, obenem pa so jo prav člani političnih strank sprejeli. Prav zato bi moralo biti delovanje poslancev pri tej noveli že samo po sebi usmerjeno v maksimalno transparentnost in integritetno ravnanje, saj se pri glasovanju o ureditvi financiranja političnih strank dejansko znajdejo najmanj v videzu nasprotja interesov (njihov strankarski interes proti javnemu interesu). In prav zaradi te neizogibne, sporne situacije, v kateri so se znašli, bi bilo za ohranjanje transparentnosti in samega ugleda poslancev, nujno tudi pridobivanje konsenza čim širše strokovne in druge javnosti, ki ga je v primeru ZPolS-F onemogočila obravnava po skrajšanem postopku.

Pri vsem navedenem se tako ne da izogniti razlagi, da je bila zadnja novela o Zakonu o političnih strankah sprejeta zgolj z namenom hitrega izhoda v sili za pridobitev dodatnega financiranja za prihajajoče volitve. 

Krajšo izjavo za javnost KPK na temo novele ZPolS lahko najdete v priloženi datoteki.

Sporocilo_za_javnost_ZPolS-F_19-6-2014.pdf (3)