Odziv komisije na včerajšnji poziv Društva novinarjev Slovenije

Ljubljana, 23. marca 2017 – Kot je komisija v sporočilu za javnost zapisala že 3. marca 2017, je pravna podlaga za ugotavljanje prekrška novinarjev zaradi razkritja prijavitelja, o kateri Društvo novinarjev Slovenije v svojem pozivu dvomi, da obstaja, povsem nedvoumna in komisija od izvajanja svojih zakonskih obveznosti ne odstopa.

V okviru pristojnosti, ki jih komisiji nalaga Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), je le-ta dolžna začeti postopek zoper osebo, ki v nasprotju s četrtim odstavkom 23. člena ZIntPK ugotavlja ali razkrije identiteto prijavitelja. Četrti odstavek 23. člena ZIntPK namreč določa, da »Identitete prijavitelja …, ki je prijavo podal v dobri veri oziroma je utemeljeno sklepal, da so njegovi podatki v zvezi s prijavo resnični, kar ocenjuje komisija, ni dovoljeno ugotavljati ali razkrivati«. V teh primerih je dolžnost pooblaščene uradne osebe prekrškovnega organa, da skladno z drugim odstavkom 51. člena Zakona o prekrških (ZP-1) izvede postopek o prekršku.

V konkretnem primeru je novinar v članku, ki je bil javno objavljen, poimenoval posameznika z osebnim imenom in navedel, da je za njegov prispevek ta posameznik potrdil, da je zadevo prijavil komisiji, drug novinar pa je naknadno v svojem prispevku to vsebino, vključno z osebnimi podatki o prijavitelju, povzel. Takšni ravnanji pomenita sum kršitve četrtega odstavka 23. člena ZIntPK. Zato je pooblaščena oseba komisije kot prekrškovnega organa na podlagi suma kršitve vezanega na zaščito prijavitelja tako v primeru TSmedia kot tudi v primeru časnika Večer uvedla prekrškovna postopka. V okviru ti. predhodnega postopka sta bili omenjeni pravni osebi pozvani k posredovanju določenih podatkov, pojasnil in dokumentacije, ki jih prekrškovni organ potrebuje za izvedbo postopka v zvezi s sumom razkritja identitete prijavitelja. Omenjeni postopek, v katerem se bo lahko tudi izkazalo, da se je prijavitelj razkril sam, je neizogiben, da prekrškovni organ lahko zbere vsa obvestila in dokaze o prekršku ter da lahko sprejme odločitev o tem, ali je podana zadostna podlaga za nadaljevanje postopka (v primeru potrditve začetnega suma) ali ne (če npr. ni dokazano, da je prekršek storil kršitelj ali če npr. iz zbranih dejstev in dokazov izhaja, da dejanje ni prekršek).

V sklopu te faze postopka je bila pravna oseba TSmedia s prvim pozivom pozvana k posredovanju osebnih podatkov avtorjev članka in podatkov o viru informacij. Osebni podatki avtorjev članka so bistveni za razjasnitev vprašanja odgovorne osebe in njene odgovornosti (v fazi predhodnega postopka, ko še ni osredotočenega suma), pri čemer se nikakor ne gre strinjati s trditvijo, da gre za zlorabo mehanizmov. Prvi odstavek 15. člena ZP-1 namreč določa, da je odgovorna oseba tista oseba, ki je pooblaščena opravljati delo v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti. Od pravne osebe so se na podlagi 16. člena ZIntPK zahtevali nujno potrebni osebni podatki (datum rojstva ali kraj prebivališča) ter dokumentacija (pogodba o zaposlitvi, pogodba o sodelovanju ali drugi akt), ki so potrebni za identifikacijo odgovornih oseb in ugotavljanje njihove pooblaščenosti za opravljanje nalog v imenu in/ali s sredstvi pravne osebe.

Vezano na zahtevo po podatkih o viru informacij pa komisija pojasnjuje, da je glede na naravo vodenja dotičnega postopka prepričana, da je vir teh informacij lahko le nekdo znotraj komisije, ki je s svojim delovanjem kršil določila v zvezi z zaščito prijavitelja ter svoje delovne obveznosti in bi zato moral biti ustrezno sankcioniran. Ker je takšno ravnanje tudi kaznivo, je pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa bila dolžna pozvati TSmedia k posredovanju navedenih podatkov. Po prejetih pojasnilih in upoštevajoč okoliščino, da poziv za razkritje vira informacije oziroma dolžnost komisije, da zaščiti prijavitelje sumov koruptivnih ravnanj, lahko trči ob avtonomijo novinarskega dela oziroma ob dolžnost novinarjev zaščititi vir informacij, pa se pri navedeni zahtevi, na katero TSmedia ni odgovorila, v nadaljevanju ni vztrajalo. Podobnemu razmisleku je komisija sledila tudi v naknadnem postopku proti časniku Večer.

Komisija spoštuje delo novinarjev, s katerimi si prizadeva sodelovati čim bolje, saj so njihovi prispevki pogosto pomemben vir informacij v postopkih komisije. Tako zaupa v njihovo strokovnost in v delo novinarjev ne želi posegati, saj se zaveda avtonomnosti novinarske stroke. A v dani situaciji komisija mora izpostaviti pomembnost in zagotoviti nedotakljivost enega od bistvenih institutov, ki definirajo njeno področje dela, zaščite4 prijaviteljev, saj brez učinkovite zaščite prijaviteljev ne more zagotavljati izvajanja svojega osnovnega poslanstva, preprečevanja korupcije. Ugotavljanje in dokazovanje korupcije je v mnogih primerih težavno, saj se pogosto dogaja v zaprtih krogih, zaradi česar je še toliko pomembneje, da se osebe, ki so pripravljene sodelovati, ustrezno zaščiti ter varuje njihovo identiteto tekom celotnega postopka pred komisijo, pa tudi po tem, ko se je postopek že zaključil. Zavedati se je namreč potrebno, da so prijavitelji koruptivnih ravnanj zaradi svojega izpostavljanja, opozarjanja na napake, nepravilnosti in pomanjkljivosti pogosto deležni povračilnih ukrepov in iz tega razloga predstavljajo ranljivo kategorijo posameznikov, ki jo je treba odgovorno zaščititi.

Komisija bi postopala nedopustno, v nasprotju z zakonom in standardi pravne države, po katerih je enakopravna obravnava nujna, če bi od uvedbe in izvedbe ustreznih postopkov v zvezi s sumom razkritja identitete prijavitelja odstopila le zato, ker bi takšno razkrivanje zagrešil medij. Tako bo komisija s svojimi postopki nadaljevala in danih zahtev do TSmedie in časnika Večer ne bo umaknila. Tudi v prihodnje bo komisija izvajala svoje zakonske dolžnosti in obveznosti ter se pri tem ne bo uklonila niti grožnjam s posredovanjem zoper njo in njenim dejanjem v mednarodnem prostoru.