Povzetek priporočil svetu javnega zavoda

Ljubljana, 30. januarja 2018 – Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) je na podlagi prijave začela postopek ugotavljanja korupcije v postopku izbire generalnega direktorja javnega zavoda in tekom postopka na podlagi zbranih dejstev ugotovila več tveganj. 

Svetu javnega zavoda (v nadaljevanju: svet zavoda) ter ministrstvu, pristojnemu za zdravje, je na podlagi 8. alineje prvega odstavka 12. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZIntPK) podala sledeča priporočila:

1.) da interni akt, ki ureja delo sveta javnega zavoda, dopolni s pravnimi normami, ki bodo jasneje določale način postopanja članov razpisne komisije kot tudi sveta zavoda, ko gre za odločanje o izpolnjevanju razpisnih pogojev pri kandidatih za generalnega direktorja javnega zavoda;

2.) transparentnejše delovanje pri vodenju sej, in sicer dosledno upoštevanje določil internega akta, ki ureja delo sveta javnega zavoda, v delu, ki določa snemanje sej sveta ter hrambo magnetnega zapisa seje;

3.) da pri objavah prostega vodstvenega delovnega mesta »generalni direktor javnega zavoda« na različnih mestih in v medijih sledi isti vsebini ter jasneje poudari obveznost predložitve dokazil o izpolnjevanju razpisnih pogojev.

Obrazložitev

V postopku ugotavljanja korupcije je komisija ugotovila, da je svet zavoda v letu 2016 razpisal prosto delovno mesto »generalni direktor javnega zavoda« ter ga objavil v časniku Delo, časniku Dnevnik, na spletni strani javnega zavoda ter na Zavodu RS za zaposlovanje. Svet zavoda je v razpisu, ki je bil objavljen v časniku Delo in časniku Dnevnik, jasno določil obveznost posredovanja dokazil o izpolnjevanju razpisnih pogojev, medtem ko v sporočilu o prostem delovnem mestu, ki je bilo objavljeno na Zavodu RS za zaposlovanje, takšna obveznost (razen za predložitev programa dela in razvoja javnega zavoda) ni bila jasno določena. Preverjanje izpolnjevanja pogojev prijavljenih kandidatov, njihovih programov dela in razvoja je bilo zaupano razpisni komisiji, imenovani s strani sveta zavoda.

Razpisna komisija, ki se je sestala dvakrat, je sprejela sklep tako glede popolnosti vlog kandidatov kot tudi roka za odpravo pomanjkljivosti nepopolnih vlog, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je bil sklep razpisne komisije o popolnosti vlog/izpolnjevanju razpisnih kriterijev prenagljen in deloma nejasen, saj se je kandidata, za katerega je razpisna komisija odločila, da je podal popolno vlogo, v nadaljevanju vseeno pozvalo k predložitvi potrdila o nekaznovanosti. Hkrati pa je razpisna komisija kot popolne štela vloge, za katere kandidati niso predložili zahtevanih dokazil. Razpisna komisija je na ponovnem (tj. drugem) sestanku pregledala dopolnjene vloge kandidatov. Od vseh kandidatov, ki so bili pozvani k dopolnitvi vloge, do roka za dopolnitev zgolj eden izmed kandidatov ni pravočasno dopolnil vloge (tj. kasneje izbrani kandidat) oziroma ta ni bila pravočasno dopolnjena niti do sestanka razpisne komisije. Kljub navedenemu je razpisna komisija sprejela sklep, da se na razgovor povabi vse prijavljene kandidate, torej tudi kandidata, ki sta bila že na prvem sestanku razpisne komisije ocenjena za neprimerna, kot tudi kandidata, ki v roku ni dopolnil vloge. Razpisna komisija je tudi sklenila, da se vse kandidate, ki še niso posredovali dokazil, ponovno pozove, da dokazila dostavijo najkasneje do seje sveta zavoda.

Na seji sveta zavoda so člani sveta po predstavitvi kandidatov med drugim soglasno sprejeli sklep, da štirje kandidati (med njimi tudi kasneje izbrani kandidat) izpolnjujejo razpisne pogoje. Nato so izvedli tajno glasovanje, na katerem je bil za generalnega direktorja javnega zavoda izglasovan določen posameznik, ki niti v roku, določenim s pozivom razpisne komisije, niti v času glasovanja oz. odločanja članov sveta zavoda, niti v času, ko je svet zavoda ministrstvo, pristojno za zdravje zaprosil za izdajo pisnega soglasja k njegovemu imenovanju, ni predložil dokazila o izpolnjevanju pogoja nekaznovanosti, ampak je to predložil šele nekaj dni pred odločanjem na Vladi RS, ki je soglašala z njegovim imenovanjem.

Glede na zaznano podnormiranost ureditve poslovanja sveta zavoda, je komisija svetu zavoda priporočila, da interni akt, ki ureja delo sveta javnega zavoda, dopolni na način, da bo jasneje določal način postopanja članov razpisne komisije, kot tudi sveta zavoda, zlasti ko gre za odločanje o izpolnjevanju pogojev kandidatov za tako pomembno in odgovorno poslovodno mesto kot je vodenje javnega zavoda. Komisija namreč meni, da je bil postopek izbire generalnega direktorja v tem delu najmanj/vsaj nedosleden, saj so člani sveta zavoda na sejo vabili tudi kandidate, ki vloge niso dopolnili v roku in bi zaradi tega morali biti iz postopka izločeni.

V zvezi z izbirnim postopkom je komisija ugotovila tudi pomanjkljivo zavedanje in razumevanje dolžnosti transparentnosti in pravilnosti vodenja postopka, ki se kaže v tem, da magnetogram seje sveta zavoda, kljub jasni določbi poslovnika sveta zavoda, ne obstaja. Glede navedene opustitve je svet zavoda komisiji pojasnil, da se seja ni snemala, saj naj bi svet zavoda v zadnjih letih izoblikoval prakso, da se seje, na katerih se predstavljajo kandidati za generalnega direktorja, ne snemajo.

Dalje izhaja, da je razlog za tako prakso zaščita osebnih podatkov kandidatov, njihovih predstavitev in odgovorov. Po mnenju komisije navedeni razlogi ne opravičujejo opustitve s poslovnikom sprejetih standardov transparentnosti. Podatke, ki jih kandidati za namen izbirnega postopka razkrijejo članom sveta zavoda, je v skladu z obstoječo informacijsko tehnologijo v vsakem trenutku možno zavarovati tako, da se podatki, ki morajo biti varovani, ne razkrijejo nepooblaščenim. Za samo rekonstrukcijo vodenja izbirnega postopka in morebitno razbremenitev odgovornosti, ko je npr. pod vprašanjem pravilnost odločitve članov sveta zavoda, pa je dobrodošlo, da se seje snemajo, posnetki pa hranijo. Opustitev navedenega ravnanja lahko po mnenju komisije okrni zaupanje v delo sveta zavoda in tudi zaupanje v delo in integriteto same institucije.