Pristojnosti komisije pri zaščiti prijaviteljev

Za zaščito identitete prijavitelja po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, dalje: ZIntPK) morajo biti kumulativno izpolnjeni trije pogoji, in sicer:

(1) da gre za prijavo suma korupcije,
(2) da je prijavitelj dobroveren in
(3) da prijavitelj verjame, da je to, kar prijavlja, resnično.

Zaščita prijaviteljev je mehanizem, ki ima ključno vlogo pri uresničevanju javnega interesa na področju krepitve pravne države, integritete in transparentnosti delovanja družbe. S pomočjo kvalitetne informacije lahko Komisija za preprečevanje korupcije (dalje komisija) in drugi pristojni organi razkrijejo koruptivna ravnanja, jih ustrezno obravnavajo in zoper kršitelje ustrezno ukrepajo. Informacije, ki jih organi pregona, vključno s komisijo, ki se na preventivni ravni ukvarja s krepitvijo integritete in etike ter s korupcijo, pridobijo od prijaviteljev, so neprecenljive. Prijave posameznikov, ki so se z informacijami o kršitvah seznanili neposredno ter so se pripravljeni izpostaviti in v organizacijah opozoriti na nepravilnosti so praviloma tudi kvalitetnejše.

Komisija zagovarja ničelno stopnjo tolerance tako do korupcije kot tudi do povračilnih ukrepov zoper dobroverne prijavitelje. Vsakdo, ki je zaradi prijave deležen povračilnih ukrepov (ustrahovanje, šikaniranje, odvzem pooblastil ali nalog, osamitev, disciplinski postopek, suspenz, odpoved pogodbe o zaposlitvi …) lahko od delodajalca zahteva, da s takšnim ravnanjem preneha. V primeru, da mu nastaja škoda, je upravičen do povračila škode. Vloga komisije pri tem je v nudenju strokovne pomoči pri ugotavljanju obstoja vzročne zveze med prijavo/razkritjem dobrovernega prijavitelja in škodljivimi posledicami, ki jih je utrpel, o čemer izdela poročilo o obstoju vzročne zveze. Gre za ekspertno mnenje komisije, ki je lahko prijavitelju v pomoč pri uveljavljanju njegovih pravic v okviru delovnopravnega ali drugega sodnega postopka. Z ugotovitvijo o obstoju vzročne zveze komisija ne presoja zakonitosti ali utemeljenosti npr. odpovedi pogodbe o zaposlitvi, prav tako ne ugotavlja odgovornosti kogarkoli v smislu delovnega ali kazenskega prava, ker je to pristojnost sodišč in drugih državnih organov. Takšno poročilo se lahko uporabi le za potrebe dokazovanja vzročne zveze, v okviru postopkov sodnega varstva prijavitelja, v sporu zoper delodajalca. Delodajalec se ima v okviru delovnopravnega postopka možnost opredeliti tudi do poročila komisije o obstoju vzročne zveze, predlagati dokaze oz. mu je zagotovljena učinkovita kontradiktornost postopka.

Če komisija ugotovi obstoj vzročne zveze, lahko od delodajalca zahteva, da ta zagotovi takojšnje prenehanje z izvajanjem povračilnih ukrepov in povzročanjem škodljivih posledic. Prijavitelji, ki so javni uslužbenci, lahko v primeru, če se povračilni ukrepi nadaljujejo, kljub podani zahtevi komisije delodajalcu, zahtevajo premestitev na drugo enakovredno delovno mesto.

V povezavi s podajo prijav vse potencialne prijavitelje pozivamo k posredovanju dokaznega gradiva, če z njim razpolagajo, nam ali drugim pristojnim organom v Republiki Sloveniji. Zgolj na ta način bomo lahko zagotovili vzpostavitev ustrezne prakse ter ničelne stopnje tolerance do koruptivnih ravnanj ter krepili integriteto posameznikov, organizacij in slovenske družbe. V primeru, da bi bili zaradi podaje prijave sumov koruptivnih ravnanj deležni povračilnih ukrepov delodajalca, se v vseh primerih lahko obrnete na komisijo (preko e-pošte: anti.korupcija@kpk-rs.si), kjer vam bomo nudili vso ustrezno pomoč in nasvete v povezavi s tem (podrobnejše informacije o postopkih zaščite na komisiji si lahko preberete v naslednjem dokumentu).

 

V skladu z določbami 23. in 25. člena ZIntPK vse državne organe, lokalne skupnosti, nosilce javnih pooblastil, pravne osebe javnega ali zasebnega prava in fizične osebe opozarjamo, da identitete prijavitelja, ki je prijavo podal v dobri veri oziroma je utemeljeno sklepal, da so njegovi podatki v zvezi s prijavo resnični, ni dovoljeno ugotavljati ali razkrivati. Hkrati pozivamo vse delodajalce, naj ustrezno poskrbijo, da se nad morebitnimi prijavitelji sumov nepravilnosti, kolikor poznajo njihovo identiteto, zaradi podaje prijav, v nobenem primeru ne bodo izvajali povračilni ukrepi ter zanje nastajale škodljive posledice.

Posebno pozornost učinkoviti zaščiti prijaviteljev v času izrednih razmer zaradi COVID-19, je v Smernicah z dne 15. 4. 2020 (https://www.coe.int/en/web/greco/-/covid-19-pandemic-greco-warns-about-corruption-risks) v točki (v) namenil tudi GRECO (Skupina držav proti korupciji pri Svetu Evrope) ter s tem izpostavil pomembnost izvajanja instituta zaščite prijaviteljev v času izrednih razmer s strani vseh pristojnih institucij.

Pri tem izpostavljamo tudi Direktivo (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, ki je pričela veljati 16. 12. 2019 (dalje Direktiva). Republika Slovenija jo mora do 17. 12. 2021 ustrezno prenesti v nacionalno zakonodajo na način, da sprejme zakon in druge predpise. V tem roku bo potrebno urediti tudi obveznost vzpostavitve notranjih kanalov za prijavo pri pravnih subjektih v zasebnem sektorju z 250 ali več delavci in subjekti v zasebnem sektorju, ki opravljajo finančne storitve. V nadaljnjih dveh letih pa bo potrebno še urediti obveznost vzpostavitve notranjih kanalov za prijavo pri pravnih subjektih v zasebnem sektorju s 50 do 249 delavci. Poleg obveznosti vzpostavitve notranjih in zunanjih poti (kanalov) za prijavo, Direktiva ureja tudi postopke za obravnavo prijave, dolžnost varovanja zaupnosti identitete prijavitelja (tajnost vira prijave) ter zaščito pred povračilni ukrepi.