Načelno mnenje številka 108

Ravnanje javnega uslužbenca, ki poleg svoje zaposlitve opravlja dejavnost direktorja zasebnega poslovnega subjekta, s katerim poslovno sodelujejo organi državne uprave s področja dejavnosti organa, v katerem je zaposlen javni uslužbenec, predstavlja konflikt interesov v smislu 100. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02 in nasl., v nadaljevanju ZJU) in določb Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01).

Komisija za preprečevanje korupcije je na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju ZPKor) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) na seji dne 21.11.2007 sprejela naslednje

Načelno mnenje številka 108

  • Ravnanje javnega uslužbenca, ki poleg svoje zaposlitve opravlja dejavnost direktorja zasebnega poslovnega subjekta, s katerim poslovno sodelujejo organi državne uprave s področja dejavnosti organa, v katerem je zaposlen javni uslužbenec, predstavlja konflikt interesov v smislu 100. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02 in nasl., v nadaljevanju ZJU) in določb Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01).

Obrazložitev

Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju Komisija) je prejela zaprosilo za izdajo načelnega mnenja o obstoju konflikta interesa v primeru, ko pomočnik direktorja javnega zavoda Inštitut za varovanje zdravja opravlja poleg redne zaposlitve še dejavnost direktorja zasebne družbe Partner Finn d.o.o., ki nudi svetovanje pri investicijah ministrstvu za zdravje.

V smislu 1. odstavka 1. člena ZJU ima oseba, zaposlena v javnem sektorju, status javnega uslužbenca, za katerega na področju konflikta interesov veljajo določbe 100. člena ZJU in določila Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (v nadaljevanju Kodeks).

100. člen ZJU, ki ureja konflikt interesov, v 1. odstavku določa uradniku prepoved opravljanja dejavnosti, ki vplivajo na nepristransko opravljanje dela ali uradniku, ki pri opravljanju dejavnosti lahko zlorabi informacije, do katerih ima dostop pri opravljanju nalog v službi in ki niso javno dostopne. Po 2. in 7. odstavku ZJU mora uradnik, preden začne opravljati dejavnost, za katero meni, da bi bila ali bi utegnila biti v nasprotju s 1. odstavkom tega člena, to sporočiti predstojniku ter ravnati v skladu z njegovimi navodili.

V 8. členu Kodeksa je določeno, da javni uslužbenec ne sme dovoliti, da je pri opravljanju javnih nalog njegov zasebni interes v nasprotju z njegovimi pooblastili. Odgovoren je, da se izogiba vsakemu nasprotju interesov, bodisi da je to nasprotje resnično ali možno.

Po 13. členu Kodeksa nasprotje interesov nastane v okoliščinah, pri katerih ima javni uslužbenec interes, ki je tak, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Zasebni interes definira 2. odstavek istega člena kot kakršnokoli korist zanj, za njegovo družino, bližnje sorodnike, prijatelje ali osebe javnega ali zasebnega prava, s katerimi ima ali je imel poslovne ali politične stike. Določilo 3. odstavka istega člena vzpostavlja obveznost javnega uslužbenca, da je pozoren na obstoj dejanskega ali možnega nasprotja interesov in da razkrije svojemu nadrejenemu tako nasprotje interesov, kakor hitro ga ugotovi.

V obravnavanem primeru, ko javni uslužbenec, pomočnik direktorja Inštituta za varovanje zdravja, opravlja poleg službene obveznosti v javnem zavodu, dejavnost direktorja zasebne družbe Partner Finn d.o.o., ki se ukvarja s svetovanjem pri investicijah ministrstvu za zdravje, obstaja poslovna povezanost med javnim uslužbencem in navedeno zasebno družbo, ki za ministrstvo za zdravje opravlja svetovalne posle in si s tem pridobiva finančno oziroma premoženjsko korist. Poslovno sodelovanja javnega uslužbenca z navedeno zasebno družbo, ki opravlja svetovanje ministrstvu za zdravje in hkratno opravljanje nalog pomočnika direktorja s področja zdravstva ustvarja vsaj videz, da navedena povezanost vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog javnega uslužbenca. O opravljanju oziroma sprejemu direktorskih nalog v zasebni družbi bi bil javni uslužbenec dolžan, v smislu 100. člena ZJU in 13. člena Kodeksa, obvestiti predstojnika oziroma direktorja javnega zavoda, ki bi presodil ali gre v konkretnem primeru za kršitev veljavnih predpisov ter bi izdal navodila, po katerih bi se javni uslužbenec moral ravnati, vse dotlej pa po mnenju Komisije v obravnavanem primeru obstaja konflikt interesov.

S tem je načelno mnenje utemeljeno.

Drago Kos

Predsednik

Načelno mnenje številka 108
Pomakni se na vrh