Med ključnimi ukrepi (skupno jih je 89) na področjih, ki jih Komisija že vrsto let zaznava kot najbolj izpostavljena z vidika korupcijskih tveganj, so:

• Krepitev integritete: ukrepi so usmerjeni v različne skupine (najvišji funkcionarji, organizacije javnega sektorja, vzgojno-izobraževalne ustanove);

• Imenovanja in zaposlovanja: ukrepi za večjo transparentnost imenovanj in kompetenc posameznih kandidatov;

• Javna naročila: poudarek na ukrepih v t. i. prednaročniški fazi, ko se identificirajo potrebe in dela analiza trga;

• Izvajanje velikih infrastrukturnih projektov: sprejem posebnega zakona za takšne projekte;

• Zakonodajna sled: jasni in transparentni podatki, kdo vse je sodeloval pri nekem zakonu oziroma vplival nanj;

• Razpolaganje s stvarnim premoženjem: večja transparentnost tako nakupov kot upravljanja s premoženjem;

• Notranji mehanizmi za zagotavljanje skladnosti: ukrepi za uveljavitev nove prakse pri zagotavljanju notranjih kontrol delovanja posamezne organizacije.

V času javne razprave med 9. in 17. junijem 2025 je Komisija prejela 38 odzivov različnih institucij, organizacij in posameznikov, od tega se jih je 12 strinjalo z Akcijskim načrtom oziroma imelo manjše redakcijske popravke. Ostale vsebinske pripombe je Komisija v veliki meri upoštevala in jih uskladila z deležniki. Teh je bilo ob koncu procesa skupno več kot 120, ki se jim Komisija zahvaljuje za zavzetost. Komisija bo Akcijski načrt po potrebi dopolnjevala in redno spremljala njegovo izvajanje.

»Akcijski načrt je zasnovan preventivno in dolgoročno,« je izpostavila namestnica predsednika Tina Divjak. »Temelji na dodatnih usposabljanjih uradnikov, na krepitvi pravilnosti postopkov, na graditvi zaupanja v državo. Hkrati pa je velika pozornost namenjena vzgoji poštenih, integritetnih posameznikov od vrtca naprej. Posameznikov, ki razumejo pomen pravne, demokratične države, opozarjajo na kršitve in od političnih odločevalcev zahtevajo odgovorno ravnanje,« je še dodala Tina Divjak.