Pojasnilo številka 123

Situacija, v kateri sta zakonska partnerja s statusom javnega uslužbenca v medsebojno nadrejenem oziroma podrejenem službenem položaju in eden od partnerjev opravlja strokovni nadzor nad delom drugega partnerja, lahko privede do konflikta interesov v smislu določb Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01).

Komisija za preprečevanje korupcije je na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju ZPKor) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) na seji dne 8.5.2009 sprejela naslednje

Pojasnilo številka 123

  • Situacija, v kateri sta zakonska partnerja s statusom javnega uslužbenca v medsebojno nadrejenem oziroma podrejenem službenem položaju in eden od partnerjev opravlja strokovni nadzor nad delom drugega partnerja, lahko privede do konflikta interesov v smislu določb Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01).

Obrazložitev

Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju Komisija) je prejela prijavo, iz katere izhaja, da sta v Območnem uradu Veterinarske uprave RS (v nadaljevanju VURS) zaposlena zakonca, od katerih je eden od njiju direktor, ki opravlja nadzor nad delom drugega zakonca, ki je njemu podrejen. Zaradi pooblastil, ki jih ima nadrejeni zakonec, prihaja po mnenju prijavitelja do pristranskega in neobjektivnega opravljanja javnih nalog, kar predstavlja konflikt interesov.

Komisija je iz predložene dokumentacije VURS ugotovila, da sta zakonca zaposlena na območnem uradu na delovnih mestih direktor urada in vodja oddelka. Iz Akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v VURS in opisa nalog izhaja, da opravlja direktor območnega urada med drugim tudi naslednje naloge: vodenje, načrtovanje in koordiniranje območnega urada, strokovni nadzor nad delom delavcev v organizacijski enoti, načrtovanje nalog nadzora in oblikovanje navodil za izvajanje v organizacijski enoti, izvajanje uradnega veterinarskega nadzorstva, izvajanje stalnega uradnega veterinarskega nadzorstva, posebnega nadzora, preverjanja, revizije, vzorčenja in analize. Vodja oddelka pa opravlja med drugimi nalogami: vodenje, organiziranje in usmerjanje dela oddelka, opravljanje veterinarskih pregledov in izvajanje inšpekcijskih pregledov. Iz navedenih opisov delovnih mest je razvidno, da direktor območnega urada vodi območni urad in izvaja strokovni nadzor nad delom delavcev v organizacijski enoti, katere sestavni del je območni urad, in je kot direktor območnega urada hkrati nadrejen delavcem območnega urada, med katerimi je tudi zakonski partner.

Kodeks ravnanja javnih uslužbencev (v nadaljevanju Kodeks), ki ureja načela opravljanja javnih nalog, po katerih se morajo ravnati javni uslužbenci, v 13. členu opredeljuje konflikt interesov. Po določbi 13. člena Kodeksa nastane konflikt interesov v okoliščinah, pri katerih ima javni uslužbenec zasebni interes, ki je tak, da vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Zasebni interes javnega uslužbenca vključuje kakršnokoli korist zanj, za njegovo družino, bližnje sorodnike, prijatelje ali osebe javnega ali zasebnega prava, s katerimi ima ali je imel poslovne ali politične stike. Zasebni interes vključuje tudi kakršno koli obveznost, bodisi finančno ali drugo, ki se nanaša na javnega uslužbenca, 21. člen Kodeksa pa prepoveduje javnemu uslužbencu, da ponuja ali daje kakršnekoli prednosti v zvezi z opravljanjem javnih nalog ali, da vpliva na katero koli osebo ali na druge javne uslužbence z uporabo svojega uradnega položaja.

V obravnavanem primeru lahko direktor urada kot predpostavljeni, ki opravlja v okviru svojih nalog strokovni nadzor nad delom zakonca, ki je tudi delavec urada, zaide v situacijo, v kateri ima možnost vpliva na opravljanje javnih nalog svojega zakonca, ki mu je podrejen, da določeno zadevo prioritetno, pristransko ali neobjektivno reši in s tem pridobi določene koristi zanj, za družino, prijatelje ali drugo osebo zasebnega ali javnega prava. V navedenem primeru zaide direktor urada v konflikt interesov, če zaradi osebnih interesov z uporabo svojega uradnega položaja vpliva na delo zakonskega partnerja kot podrejenega delavca pri opravljanju javnih nalog.

Da bi se direktor območnega urada izognil konfliktu interesov, bi se moral izločiti iz opravljanja vsakršnega nadzora nad delom zakonskega partnerja kot podrejenega delavca v uradu in nadzor nad njim prepustiti drugi osebi oziroma svojemu nadrejenemu.

Komisija ob tem pripominja, da gre v opisanem primeru za situacijo, katero rešuje točka B.1.2. Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 85/04): “uvedba prepovedi direktne hierarhične nadrejenosti javnih uslužbencev nad sorodniki v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vključno tretjega kolena ter zakonci ali zunajzakonskimi partnerji z določitvijo alternativnih ukrepov v primerih, ko do takšne nadrejenosti pride iz objektivnih razlogov”. Omenjena zahteva pa v Republiki Sloveniji še ni uresničena, zaradi česar obstaja verjetnost, da je primerov, kot je opisani, v javnem sektorju v državi še več.

Drago Kos

Predsednik

Pojasnilo številka 123
Pomakni se na vrh