Poslanica ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji

Mednarodni dan boja proti korupciji zaznamuje obletnico podpisa Konvencije Združenih narodov proti korupciji, prvega pravno zavezujočega instrumenta za boj proti korupciji, ki je bil podpisan 9. decembra 2003 v Meridi v Mehiki. Konvencija je stopila v veljavo v letu 2005, Slovenija pa je k njej pristopila leta 2008. Zagovorniki boja proti korupciji po vsem svetu ta dan obeležujejo z raznimi aktivnostmi z namenom ozaveščati in vključiti širšo javnost v učinkovitejši boj proti korupciji in goljufijam. 

Tudi Komisija za preprečevanje korupcije vsako leto obeležuje ta dogodek z ozaveščanjem javnosti in spremljajočimi aktivnostmi.
Prvi korak, ki ga mora narediti vsaka družba, je spoznanje, da je korupcija resničen, vseprisoten problem, ki se pojavlja v številnih oblikah. Korupcija ni le podkupovanje, korupcija je tudi marsikaj drugega, manj oprijemljivega, opaznega, a enako škodljivega za delovanje družbe. Po našem mnenju je prvi korak slovenska družba že naredila, zdaj sledijo naslednji, ki morajo biti usmerjeni v obvladovanje in preprečevanje pojava korupcije. Obvladovanje in preprečevanje korupcije poteka po svetu na številne načine, lahko gre za uvedbo etičnih kodeksov, dosledno izvajanje načrta integritete v posamezni instituciji, poročanje predstojniku o morebitnem nasprotju interesov, pravočasno in točno poročanje o premoženjskem stanju ali pa dosledno poročanje o lobističnih stikih. Preprečevanje korupcije je dolžnost in naloga vseh, komisija in drugi nadzorni organi pa bomo s svojim delom še naprej krepili zaupanje, integriteto in preprečevali korupcijo tam, kjer je posameznik s svojim ravnanjem ne more.
Deveti december je tudi dan, ko se državni organi, organizacije za preprečevanje in boj proti korupciji, mednarodne organizacije ter nevladne organizacije po svetu skupaj zazremo v preteklo leto, v vzpone in padce in iz njih potegnemo pomembne lekcije – kam in kako naprej.

Poročilo Evropske unije
V mesecu februarju je Evropska komisija objavila prvo Evropsko protikorupcijsko poročilo. Poročilo je pregled stanja na področju omejevanja korupcije in izkaz spoznanja, da korupcija ni zgolj problem držav v razvoju ali posameznih držav članic EU, ampak je resen problem vseh članic in sistemski problem celotne EU. Sprejeto poročilo v delu, ki se nanaša na Republiko Slovenijo za komisijo ni bilo presenečenje. Izpostavilo je problem pomanjkanja integritete, uveljavljanja odgovornosti in nizke politične ter pravne kulture nosilcev javnih funkcij, počasnost delovanja pravosodnega sistema, področje javnega naročanja, nasprotje interesov in klientelizem pri poslovanju z državo ter državnimi podjetji, nesorazmerno močne politične vplive in pomanjkanje transparentnosti ter nadzora pri delovanju podjetij v državni lasti (vključno s slabo banko), pomanjkljiv pravni okvir nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev in poslovodnih oseb ter nadzornikov v državnih podjetjih ter nezadostne kadrovske in finančne kapacitete nekaterih nadzornih organov, vključno s komisijo.

Indeks zaznave korupcije
V letošnjem letu se je trend padanja obrnil, Slovenija je na lestvici indeksa zaznave korupcije mednarodne nevladne organizacije Transparency International v primerjavi z lanskim letom napredovala za štiri mesta, in sicer na 39. mesto, pa vendar, kot je komisija zapisala že ob predstavitvi rezultatov, razlogov za veselje še ni. Komisija »zaznanega« napredka pri svojem delu še ni ugotovila. Resne pobude politike za omejevanje in preprečevanje sistemske korupcije tudi ni bilo, prav tako pa je na vseh ravneh še vedno prisotno kronično ne prevzemanje odgovornosti za svoja ravnanja – od politike in javnega sektorja do gospodarstva. Vseeno pa bi radi izpostavili, da premiki so. Premiki na bolje. Izpostaviti bi želeli, da so k pripravi kodeksov etike že pristopili nekateri organi, ki so bili še pred kratkim do tega zadržani – Državni zbor in Državni svet.

Z osebno integriteto do večjega zaupanja 
V zadnjih letih se po vsem svetu srečujemo z upadanjem zaupanja v vladajoče elite. Po raziskavi Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj – OECD le 40 odstotkov državljanov članic še zaupa v delovanje svoje vlade. Po podatkih, ki nam jih dnevno predstavljajo javnomnenjske raziskave, je v Sloveniji ta odstotek še nižji. Dr. Urban Vehovar nam je včeraj na posvetu z naslovom Država – (ne)odgovorna lastnica v svoji predstavitvi prikazal še bolj zaskrbljujoče podatke, ki kažejo drastično erozijo zaupanja slovenske družbe v vladajoče elite in kronično apatijo volivcev. Grajenje zaupanja bo v prihodnjih letih ključnega pomena za sprejemanje boljših odločitev in zagotavljanje blaginje v državi, saj lahko do dobrih odločitev in njihove implementacije pridemo le z vključujočo in aktivno civilno družbo.

Ključni dejavnik v boju proti korupciji in krepitvi ter vzpostavljanju zaupanja je in še vedno ostaja osebna integriteta. Osebna integriteta posameznikov in krepitev integritete v instituciji sta tista dejavnik, ki odločilno vplivata na uspeh boja proti korupciji. V prvi meri imamo tu v mislih osebno integriteto najvišjih funkcionarjev, visokih javnih uradnikov, gospodarstvenikov in drugih predstavnikov elit slovenske družbe, ki morajo z visoko stopnjo osebne integritete dati zgled preostali družbi in jim vlivati upanje, da se pošteno in etično ravnanje obrestuje.

V Sloveniji se bo potrebno začeti zavedati, da status quo, ki je predvsem v interesu političnih elit in nekaterih interesnih skupin, ne bo prinesel ne sprememb in še manj želenih izboljšav. Spremembe bomo dosegli s spremembo svojega ravnanja, za spremembe na bolje pa bomo primorani ubrati težjo pot. Osebna integriteta vsakega posameznika mora postati vrhovna vrednota vsakega posameznika oz. kot je dejal Alan K. Simpson: »Če imaš integriteto, nič drugega ni pomembno. Če nimaš integritete, nič drugega ni pomembno.«

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Poslanica ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji
Pomakni se na vrh