Primer javnega naročila za klicne centre NIJZ: nujni dodatni nadzorni mehanizmi

Državna revizijska komisija (DKOM) je odločila, da je zahtevek za revizijo oddaje javnega naročila profesionalnih klicnih centrov za iskanje kontaktov epidemiološkega poizvedovanja SARS-CoV-2, ki ga je vložila Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija), utemeljen. Komisija ob tem opozarja na nekritičnost uporabe postopka s pogajanji brez predhodne objave, ki ni garant za gospodarno porabo javnih sredstev, pomeni odstop od transparentnega javnega naročanja in ne zagotavlja konkurenčnosti ponudb.

DKOM je na pobudo Komisije presojal kršitev v zvezi z izbiro postopka oddaje javnega naročila zaradi uveljavljanja obstoja pogojev iz točke č prvega odstavka 46. člena ZJN-3, ki opredeljuje pogoje za uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave.

Iz preteklih odločitev DKOM izhaja, da morajo biti za zakonito uporabo izjeme iz točke č prvega odstavka 46. člena ZJN-3 (uporaba postopka s pogajanji brez predhodne objave zaradi skrajne nujnosti) kumulativno izpolnjeni trije pogoji. Obstajati morajo nepredvidljiv dogodek, nujna hitrost ukrepanja, ki ne dovoljuje upoštevanja rokov, predpisanih v drugih postopkih, ter vzročna zveza med nepredvidljivim dogodkom in nujno hitrostjo ukrepanja, ki iz njega izvira.

Vzpostavitev klicnega centra ni bila nepredvidljiv dogodek

Komisija je kot zagovornik javnega interesa opozorila, da vzpostavitev profesionalnega klicnega centra in dodatna IT podpora nista nepredvidljiv dogodek, saj je že iz naročnikovih pojasnil razvidno, da sta bila v načrtu že dalj časa, kar potrjuje tudi postopek sprejema Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ).

DKOM je v zvezi s tem ugotovil, da je naročnik še pred začetkom postopka iskal kontakte epidemiološkega poizvedovanja SARS-CoV-2, prav tako se je naročnik v obrazložitvi k predlogu 35. člena ZNUPZ (v sprejetem ZNUPZ je to 37. člen) skliceval na nadgradnjo in ne morebiti šele na vzpostavitev klicnih zmogljivosti epidemiološkega poizvedovanja nalezljivih bolezni in iskanje stikov primerov. Iz obvestila za predhodno transparentnost izhaja, da je vzpostavitev profesionalnih klicnih centrov »v načrtu že dalj časa«, težava pa je bilo pomanjkanje finančnih sredstev za njegovo pridobitev, kar je razrešil šele sprejem ZNUPZ.

DKOM je že na podlagi teh ugotovitev dejanskega stanja sprejel stališče Komisije, da ni izpolnjen že pogoj nepredvidljivega dogodka. Glede finančnih sredstev je DKOM pojasnil, da pridobitev finančnih sredstev ni nepredvidljiv dogodek v smislu točke č prvega odstavka 46. člena ZJN-3.

Manj transparentni postopki javnih naročil so bolj izpostavljeni korupcijskim tveganjem

Komisija že dalj časa opozarja, da so javna naročila, ki so oddana po manj transparentnih postopkih, problematična v smislu izpostavljenosti korupcijskim tveganjem. Med manj transparentne postopke zagotovo sodi postopek pogajanj brez predhodne objave. Iz statističnega poročila o javnih naročilih, oddanih v letu 2020, izhaja, da so naročniki kot tretji najpogostejši postopek oddaje javnega naročila uporabili postopek s pogajanji brez predhodne objave z deležem 13,01 % in 858 izvedenimi postopki, ki se je glede na leto 2019 povečal za 3,74 odstotne točke. V 221 primerih in v skupni pogodbeni vrednosti 217.698.730 evrov je bil postopek s pogajanji brez predhodne objave uporabljen zaradi nujnosti in nepredvidljivosti.

Komisija opozarja, da postopek pogajanj brez predhodne objave ni garant za gospodarno porabo javnih sredstev, izrazito odstopa od zahteve po transparentnosti javnega naročanja in ne zagotavlja odprtega konkurenčnega boja ponudnikov. Ker predstavlja odmik od splošnih pravil o javnem naročanju, ga naročnik ne more izbrati kadarkoli, temveč le v posebnih primerih, izrecno navedenih v 46. členu ZJN-3. Komisijo ob navedenem skrbi porast in nekritičnost uporabe tega postopka za oddajo javnih naročil.

Komisija se sicer zaveda omejenih možnosti, ki jih imamo zagovorniki interesa javnosti (kar potrjuje tudi predmetni primer, kjer zaradi že sklenjene pogodbe NIJZ zakonodaja DKOM ne omogoča razveljavitve postopka). Zato je Ministrstvu za javno upravo že v preteklosti predlagala, da razmisli o sprejemu dodatnih mehanizmov za zgodnje zaznavanje in preprečevanje korupcijskih tveganj v smislu ustanovitve inšpekcijskega organa, pristojnega za nadzor na področju javnega naročanja, ki bi lahko pravočasno ugotavljal podobne kršitve zakonodaje.

Zaradi suma, da je naročnik ravnal v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki (zaradi izbire postopka) je Komisija že septembra na DKOM podala predlog za uvedbo postopka o prekršku zoper pravno osebo in odgovorno osebo pravne osebe. Glede na prejeto odločitev DKOM v zvezi z revizijo se bo Komisija odločila o nadaljnjem postopku v zvezi s konkretno zadevo in siceršnjo problematiko na področju javnega naročanja.

Primer javnega naročila za klicne centre NIJZ: nujni dodatni nadzorni mehanizmi
Pomakni se na vrh