Opozorilo glede nezdružljivosti funkcij županov

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) opozarja župane na nezdružljivost njihove funkcije s članstvom v različnih organih javnih podjetij oziroma zavodov, katerih ustanoviteljice so občine, ter na neusklajenost občinskih odlokov o ustanovitvi javnih podjetij z zakonodajo.

Komisija je v nekaterih postopkih, povezanih z nezdružljivostjo funkcij, zaznala nepravilnosti oziroma neusklajenosti občinskih odlokov z določbami Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Občinski odloki, ki določajo ustanovitev javnega podjetja, namreč pogosto ne upoštevajo določb druge relevantne zakonodaje pri opredeljevanju organov, določanju njihovih pristojnosti in pravic ter določanju oseb, ki so lahko člani v teh organih.

Komisija je obravnavala več primerov (primer Puconci, primer KPV), ko je odlok o ustanovitvi določenega javnega podjetja opredelil skupščino kot najvišji organ upravljanja ter taksativno določil pristojnosti, ki so bile predvsem upravljavske (v določenih primerih tudi nadzorstvene), za člane skupščine pa je določil župane občin ustanoviteljic. Zaznana je tudi praksa, da se z odlokom svetu ustanoviteljic, člani katerega so praviloma župani, podelijo upravljavske in nadzorstvene pristojnosti. V navedenih primerih gre za kršitev 27. člena ZIntPK, ki določa prepoved članstva oziroma dejavnosti v subjektih javnega in zasebnega prava.

27. člen ZIntPK namreč določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava. Izjema so društva, ustanove in politične stranke, za katere prepoved ne velja. Za nepoklicne funkcionarje v osnovi velja enaka prepoved kot za poklicne funkcionarje, in sicer nepoklicni župan (ali podžupan) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebah javnega ali zasebnega prava, nad delom katerih funkcionar opravlja neposredni nadzor.

Treba je upoštevati dejanske pristojnosti organov

Po oceni Komisije je za organe upravljanja treba šteti poslovodstvo družbe z omejeno odgovornostjo, upravo oziroma upravni odbor delniške družbe, skupnost družbenikov družbe z neomejeno odgovornostjo, svet zavoda, upravo javne agencije, predsednika oziroma upravni odbor zadruge in podobno. Poklicni funkcionarji ne smejo biti člani navedenih organov oziroma opravljati teh del.

So pa lahko člani oziroma predstavniki ustanovitelja v skupščini, skupnem organu, občnem zboru ali drugem ustanoviteljskem organu, če ti organi izvajajo zgolj ustanoviteljska upravičenja, dejavnost upravljanja (vodenja), nadzora in zastopanja pa izvajajo drugi organi pravne osebe. Če pa ima skupščina ali drug po naravi ustanoviteljski organ tudi upravljavske ali nadzorne pristojnosti, jo je po ZIntPK treba šteti (tudi) za organ upravljanja oziroma nadzorni organ.

Funkcionarji so pri svojem delu zavezani dosledno zasledovati javni interes in ravnati tako v skladu z dolžnim kot s pričakovanim ravnanjem, torej upoštevati zakone in ravnati v skladu z visoko stopnjo integritete.

Zaradi zaznanih nepravilnosti je Komisija občine pozvala, da preverijo že sprejete odloke o ustanovitvah javnih podjetij oziroma zavodov, pri čemer naj bodo pozorne na upoštevanje in skladnost odlokov z določbami ZIntPK ter ostalo relevantno zakonodajo. Hkrati je o zaznanih praksah obvestila Ministrstvo za javno upravo, ki je pristojno za lokalno samoupravo.

Opozorilo glede nezdružljivosti funkcij županov
Pomakni se na vrh