Na Komisiji za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija) smo že pred časom intenzivno pristopili k prenovi ključnega krovnega strateškega dokumenta na področju preprečevanja korupcije, tj. Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: Resolucija). Gre za nacionalni strateški dokument, ki vzpostavlja temeljne cilje in usmeritve na področju preprečevanja korupcije oziroma krepitve integritete. O tem, zakaj pri doseganju našega cilja vzpostavitve ničelne tolerance do korupcije tako zelo potrebujemo (prenovljeno) Resolucijo, smo se pogovarjali s pomočnico vodje Službe za preventivo Barbaro Fürst, ki na Komisiji bdi nad projektom njene prenove.
Prispevek je del spletnega novičnika Komisije, ki naročnike vsak mesec obvešča o našem delu ter ostalih aktualnih informacijah s področja našega delovanja in pristojnosti. Na VESTniK se lahko prijavite na tej spletni povezavi.
Kaj predstavlja Resolucija v idealnem scenariju? Komu bo služila in zakaj?
Namen Resolucije je podati vizijo razvoja preprečevanja korupcije oziroma krepitve integritete v Sloveniji. Pri tem uporabljamo oba izraza (preprečevanje korupcije in krepitev integritete) zato, ker gre dejansko za dve plati istega kovanca.
V Sloveniji že imamo Resolucijo o preprečevanju korupcije, sprejeta je bila leta 2004. V skoraj dvajsetih letih pa je postala mestoma neažurna. Leta 2004 je bil tudi koncept boja proti korupciji v Sloveniji nekoliko drugačen. V zadnjih dvajsetih letih izvajanja nadzora nad ukrepi za zamejitev korupcije (pri tem je mišljena korupcija v širšem smislu, ne samo ozka definicija korupcije, temveč tudi vsi ostali instituti, ki jih ureja Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju: ZintPK)) se zavedamo, da morajo biti ukrepi te vrste vpeti v celoten javni sektor. Pomemben segment tega je tudi zagotavljanje krepitve integritete zaposlenih in integritete delovanja organizacij javnega sektorja.
Resolucija naj bi podajala dolgoročne usmeritve vzpostavitve učinkovitega sistema ničelne tolerance do korupcije in sistema krepitve integritete v Sloveniji. Konkretni ukrepi, s katerimi naj bi se tem ciljem približali oziroma jih dosegli, pa so opredeljeni v akcijskem načrtu za izvajanje resolucije.
Zakaj potrebujemo Resolucijo, če pa že imamo ZIntPK?
Dokumenta sta medsebojno prepletena in povezana. Resolucijo določa ZIntPK. Če podaja slednji okvir in pravila, kaj se v Sloveniji mora in česa se ne sme, ko govorimo o boju proti korupciji in krepitvi integritete, Resolucija podaja odgovor ‘na kakšen način’- na kakšen način se na sistemski ravni približati vzpostavitvi ničelne tolerance do korupcije.
ZIntPK nadalje določa, da mora država načrtovati tudi konkretne ukrepe, kako bo izpolnila cilje oziroma strateške usmeritve, postavljene v Resoluciji. V ta namen ZIntPK predvideva oblikovanje ločenega izvedbenega dokumenta, že omenjenega akcijskega načrta za izvajanje Resolucije, kjer so določeni vsi potrebni ukrepi za zamejitev tveganj za korupcijo, nosilci teh ukrepov ter časovnica njihove izvedbe.
Kakšna je ta časovnica?
Delo na prenovi Resolucije intenzivno poteka, predvidoma naj bi jo predložili vladi (ki jo predloži državnemu zboru) v roku pol leta.
Kdaj bo prenovljena Resolucija zaživela v praksi in kakšne spremembe bo vsebovala glede na prejšnjo verzijo?
Resolucijo mora sprejeti državni zbor, nato pa imamo na Komisiji tri mesece časa, da sprejmemo akcijski načrt. Pri prenovi Resolucije smo izhajali iz zavedanja, da so tveganja za korupcijo v širšem smislu lahko prisotna v celotnem delovanju države, zelo pogosta so pri stiku javnega in zasebnega, prav tako pa nanje tudi ni imun zasebni sektor. Zato smo poskušali s prenovo zajeti vsa področja delovanja države, pogovore pa vodimo tako z deležniki javnega kot zasebnega sektorja, civilno družbo in mediji.
Dinamična izpeljava Resolucije je torej s konkretnimi nalogami in roki za njihovo izpolnitev akcijski načrt. O tem morajo nosilci za izvajanje ukrepov Komisiji poročati do konca februarja. Kdo so ti nosilci?
Kot Resolucija tudi akcijski načrt že obstaja, saj je podlaga izvajanja obstoječe Resolucije, a je, podobno kot obstoječa Resolucija, tudi ta postal na več delih neažuren. Nov akcijski načrt bo večinoma določal nove ukrepe (od obstoječih bo ohranil le relevantne) in s tem tudi nove nosilce ukrepov. Celoten akcijski načrt bo oblikovan na nivoju delovnih skupin za prenovo Resolucije, ki jih sestavljajo različni deležniki javnega in zasebnega sektorja ter civilne družbe. Pričakovano je, da bodo nosilci ukrepov v večji meri institucije javnega sektorja.
Kaj je namen poročanja Komisiji oziroma kako poročila vplivajo na akcijski načrt?
Na podlagi poročil nosilcev ukrepov lahko Komisija spremlja uresničevanje le-teh in s tem stopnjo izvajanja Resolucije. Obenem pa dajejo poročila vpogled v morebitne potrebe po spremembah akcijskega načrta in nenazadnje tudi potrebe po morebitnih popravkih Resolucije.