Načelna mnenja po ZPKor

Načelno mnenje številka 3

Državni organi, uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javni skladi, javne agencije in druge osebe javnega prava, se morajo pri poslovanju z osebami zasebnega prava ali osebami javnega prava, katere pridobivajo prihodke z opravljanjem dejavnosti, vzdržati kakršnih koli ravnanj, ki bi katero od teh oseb neutemeljeno postavljala v boljši položaj v primerjavi z ostalimi osebami, saj takšna ravnanja povečujejo korupcijsko tveganje, čeprav so skladna s pozitivno zakonodajo. Nadaljujte z branjem

Načelno mnenje številka 2

Volilni odbori po Zakonu o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 67/97, 70/00, 73/04- ZVDZ ) in Zakonu o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 51/02, 54/04 – ZLV ) ne štejejo med organe, ki so Komisiji za preprečevanje korupcije, na podlagi 33. in 50. člena ZPKor dolžni posredovati podatke in sezname njihovih članov. Enako kot pod točko 1. velja za ostale volilne organe in sicer: volilne komisije volilnih enot, okrajne volilne komisije, volilne komisije posebne volilne enote po ZVDZ in občinske volilne komisije, občinske komisije volilnih enot ter posebne občinske volilne komisije po ZLV in za volilne organe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Volilni organ, za katerega veljata 33. in 50. člen ZPKor v povezavi z 2. členom ZPKor, je Republiška volilna komisija, katere člani so funkcionarji. Nadaljujte z branjem

Načelno mnenje številka 1

Pod pojmom državne pomoči po ZPKor Komisija v prvi vrsti razume državne pomoči, opredeljene v Zakonu o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99), ki pravi, da so državne pomoči izdatki in zmanjšani prejemki države oziroma občine, ki pomenijo korist za prejemnika pomoči in mu tako zagotavljajo prednost pred konkurenti in so namenjeni za financiranje in sofinanciranje programov v institucionalnih enotah, ki se ukvarjajo s tržno proizvodnjo blaga in storitev. Poleg navedene definicije pa Komisija za preprečevanje korupcije razume kot državne pomoči tudi vse druge oblike pomoči, ki jo država oziroma njeni organi dajejo zasebnemu sektorju kot so krediti, poroštva, transformacija terjatev v lastniške deleže ipd., ne glede na namen dane pomoči in cilje, ki jih pri tem država zasleduje. Nadaljujte z branjem