Načelna mnenja po ZPKor

Načelno mnenje številka 201

Ravnanje uradnih oseb v uradu Vlade Republike Slovenije, ki pri sofinanciranju projekta verske skupnosti ne izvedejo javnega razpisa in tej skupnosti z neposredno podelitvijo nepovratnih sredstev omogočijo pridobitev neupravičene koristi, predstavlja kršitev dolžnega ravnanja in ustreza definiciji korupcije v smislu tretje alineje 2. člena ZPKor. Nadaljujte z branjem

Načelno mnenje številka 200

Ravnanje članov Sveta zavoda osnovne šole (v nadaljevanju: Svet), ki so na svoji seji sprejeli sklep o razrešitvi ravnatelja osnovne šole na podlagi ravnateljevega predloga o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja in nato na isti seji sklep o pravici do ponovne zaposlitve v osnovni šoli po prenehanju delovnega razmerja pri bodočem delodajalcu brez ustrezne pravne podlage, ki bi mu takšno pravico omogočala, predstavlja kršitev dolžnega ravnanja, ki omogoča pridobitev neupravičene pričakovane koristi bivšemu ravnatelju, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor. Ravnanje članov Sveta zavoda osnovne šole (v nadaljevanju: Svet), ki so na svoji seji sprejeli sklep o razrešitvi ravnateljice osnovne šole na podlagi ravnateljičinega predloga o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja in nato na isti seji sprejeli sklep o pravici do ponovne zaposlitve v zavodu po prenehanju delovnega razmerja na ministrstvu, in sicer na podlagi 8. člena pogodbe, ki jo je imela ravnateljica sklenjeno z osnovno šolo, predstavlja kršitev dolžnega ravnanja, ki omogoča pridobitev neupravičene pričakovane koristi bivši ravnateljici, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor. Nadaljujte z branjem

Načelno mnenje številka 199

Ravnanje uradne osebe občine, ki pri prodaji premičnega premoženja enega svojih javnih zavodov objavi javno dražbo in med njo iz prodaje izvzame kuhinjsko opremo, ki je eden od predmetov prodaje, z namenom da jo podari drugemu subjektu, ravna s premičnim premoženjem v nasprotju z veljavno zakonodajo, s čimer drug subjekt pridobi neupravičeno korist, predstavlja kršitev dolžnega ravnanja in ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor. Ravnanje vodje dražbe, ki predmet javne dražbe proda predsedniku “komisije za prodajo občinskega premičnega premoženja” tega zavoda, s čimer predsednik navedene komisije v nasprotju z veljavno zakonodajo pridobi neupravičeno korist, predstavlja kršitev dolžnega ravnanja in ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor. Nadaljujte z branjem

Načelno mnenje številka 192

Ravnanje uradne osebe občine, ki v nasprotju s predpisi o razpolaganju s stvarnim premoženjem države, pokrajin in občin, odlokom mestne občine ter odlokom o ustanovitvi javnega zavoda, opusti nadzor nad upravljanjem s stvarnim premoženjem občine in s tem dopusti sklepanje najemnih pogodb brez potrebnega soglasja župana, in ravnanje direktorja javnega zavoda, ki kot upravljavec z občinskim premoženjem nepremičnino v nasprotju z odlokom o ustanovitvi javnega zavoda odda v najem brez soglasja župana, ter z aneksom samovoljno podaljšuje veljavnost najemne pogodbe in bistveno spreminja predmet te pogodbe, predstavlja kršitev dolžnega ravnanja, ki omogoča pridobitev koristi tretji osebi, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor. Nadaljujte z branjem

Načelno mnenje številka 198

Ravnanje uradnih oseb – članov sveta javnega zavoda, ki ne izvršijo predloga inšpekcijskih služb o ponovnem konstituiranju organa in o ponovitvi postopka imenovanja direktorja javnega zavoda, temveč dovolijo, da postopek imenovanja direktorja vodi organ, ki je bil izvoljen na nezakonit način, predstavlja kršitev dolžnega ravnanja, s katero je direktorju omogočena pridobitev koristi v obliki takojšnjega imenovanja in ustreza definiciji korupcije v smislu 3.alineje 2. člena ZPKor. Nadaljujte z branjem

Načelno mnenje številka 196

Ravnanje javnega funkcionarja, ki pri izbiri ponudnika storitev, povezanih z delovanjem državnega organa, v katerem opravlja funkcijo predstojnika, zaradi zasebnega poslovnega razmerja z enim od ponudnikov vpliva na izbiro prav tega ponudnika, ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor. Nadaljujte z branjem

Načelno mnenje številka 195

Ravnanje javnega uslužbenca, ki poleg rednega dela opravlja dodatno delo pri drugem gospodarskem subjektu, za katero je pridobil soglasje predstojnika, nato pa pri istem delodajalcu nastopi delo na novem delovnem mestu, tako, da se mu bistveno spremeni opis del in nalog, ter v tako spremenjenih okoliščinah za opravljanje dodatnega dela ne pridobi novega soglasja predstojnika, predstavlja kršitev dolžnega ravnanja, ki omogoča pridobitev koristi gospodarskemu subjektu v zasebni lasti, pri katerem opravlja dodatno delo, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor. Nadaljujte z branjem

Načelno mnenje številka 194

Ravnanje odgovorne osebe javnega zavoda, ki kot upravljavec nepremične v lasti občine odda nepremičnino v uporabo poslovnemu subjektu za opravljanje dejavnosti, za katero nepremičnina ni namenjena, brez sklenitve ustrezne pogodbe in brez soglasja župana občine, predstavlja kršitev dolžnega ravnanja, ki omogoča pridobitev koristi tretji osebi, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alinei 2. člena ZPKor. Nadaljujte z branjem

Načelno mnenje številka 193

Ravnanje javnega funkcionarja, ki poseže v avtonomnost izobraževalne ustanove in izobraževalnega procesa ter svobodo znanstvenega delovanja in ustvarjanja zato, da vpliva ali poskuša vplivati na sestavo znanstveno-pedagoškega telesa, pristojnega za odločanje o pridobitvi oziroma podelitvi akademskega naziva in stopnje izobrazbe, je kršitev dolžnega ravnanja, s katero drugemu pridobi ali poskuša pridobiti neupravičeno korist, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor. Nadaljujte z branjem