Novice

Poslanci vendarle na poti do enotnega kodeksa etike?

Ljubljana, 18. september 2019 – Predstavnika Komisije za preprečevanje korupcije, namestnik mag. Uroš Novak ter vodja Centra za integriteto in preventivo mag. Vita Habjan Barborič sta se danes, na pobudo vodje poslanske skupine SMC g. Igorja Zorčiča, udeležila sestanka na temo oblikovanja kodeksa etike poslancev, ki je potekal v Državnem zboru RS.

Poslanci namreč (še) nimajo sprejetega svojega kodeksa etike in s tem ne celovitega in enotnega zapisa pravil in etičnih norm, ki veljajo pri opravljanju poslanske funkcije. Kolegij predsednika državnega zbora je zato zadolžil g. Zorčiča za oblikovanje kodeksa, o pripravi katerega so se poslanci različnih sestav državnega zbora že večkrat pogovarjali, a ga nikoli niso sprejeli.

Sprejetje kodeksa etike poslancev je leta 2012 priporočil že GRECO, Skupina držav proti korupciji pri Svetu Evrope, ki je ob tem opozoril, da poslanci nimajo enotnega kodeksa etike, da so pravila obnašanja, ki veljajo zanje, razpršena po različnih predpisih in da v primeru kršitev predpisov poslanci ne prevzemajo odgovornosti za preprečevanje tovrstnih ravnanj v prihodnje ter posledično ne tudi za izboljšanje lastne javne podobe.

S kodeksom etike bi poslanci lahko dopolnili že obstoječe obveznosti, ki jim jih nalagajo predpisi, in sicer s tem, da bi jih konkretizirali oziroma pojasnili. Poslanci bi s kodeksom pridobili celovit prikaz etičnih norm, ki veljajo zanje ob opravljanju poslanske funkcije, imeli bi napotke, kako ravnati v primeru etičnih dilem, s čimer bi zagotovili tudi enotnost njihovih ravnanj, javnosti pa bi pokazali, da so pripravljeni ukrepati za izboljšanje svoje integritete ter integritete državnega zbora kot državnega organa.

Naslednji posvet glede vsebine kodeksa etike poslancev med Komisijo za preprečevanjem korupcije in koordinatorjem izdelave kodeksa etike na strani poslancev bo naslednji teden.

Sklic 33. seje senata KPK

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 33. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija), dne 19. 9. 2019, ob 9.00 uri, v prostorih komisije na Dunajski cesti 56, v Ljubljani, Nadaljujte z branjem

Komisija znova poziva k ustanovitvi protikorupcijskega organa na ravni EU

Ljubljana, 16. September 2019 – V luči oblikovanja nove Evropske komisije in sumov nepravilnosti, ki spremljajo nekatere kandidate za mesto komisarja, Komisija za preprečevanje korupcije ponovno predlaga ustanovitev neodvisnega protikorupcijskega organa na ravni EU, ki bi omogočal konstanten, neprekinjen in celovit nadzor nad transparentnostjo ter krepitev integritete znotraj EU.

Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) je že septembra lani pozvala k ustanovitvi takšnega organa, ki bi preučeval sume kršitev integritete in korupcije v institucijah in organih Evropske Unije (EU), vključno z Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo, ter spodbujal transparentnost in integriteto njihovega delovanja. Ker pobuda še ni bila uresničena in ker gre za institucije in organe z veliko koncentracijo odločevalske moči, iz česar izhajajo tudi večja tveganja za korupcijo in kršitve integritete, komisija znova poziva k ustanovitvi takšnega organa. Ta bi imel tako preventivno vlogo kot tudi pristojnost za preiskovanje kršitev, ki ne pomenijo nujno kaznivega dejanja, je pa njihovo naslavljanje nujno za ohranjanje integritete in ugleda institucij in organov EU.

Nujnost zakonske ureditve sankcioniranja izvoljenih nosilcev javnih funkcij

Ljubljana, 12. 9. 2019 – Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) je danes na Državni zbor RS ter Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za pravosodje naslovila pobudo za uvedbo ustreznih mehanizmov sankcioniranja članov predstavniških teles na državni in lokalni ravni ter županov. Komisija namreč ugotavlja, da ni vzpostavljenega učinkovitega uveljavljanja politične odgovornosti.

Komisija pri obravnavi posameznih primerov kršitev določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ugotavlja, da slovenski pravni red ne predvideva učinkovitega mehanizma sankcioniranja nekaterih izvoljenih nosilcev javne funkcije (in sicer poslancev, državnih svetnikov, občinskih svetnikov ter županov) v primeru nezakonitega oziroma neitegritetnega ravnanja. Komisija zato meni, da bi bilo potrebno zakonodajo spremeniti na način, da bi omogočala učinkovito ukrepanje zoper nosilce javnih funkcij, katerih pretekla ravnanja so bila nezakonita oziroma neintegritetna, zaradi česar je ugled javne funkcije, ki jo opravljajo, načet, zaupanje, da bodo v prihodnje vendarle lahko zakonito in integritetno opravljali javno funkcijo, pa porušeno. Hkrati komisija ugotavlja, da je v slovenskem političnem prostoru zavedanje o pomembnosti integritete oziroma ohranjevanju določenih etičnih standardov, ki bi jih funkcionarji morali izkazovati, še na dokaj nizki ravni.

Zato komisija meni, da bi bilo potrebno zakonodajo spremeniti na način, da bi omogočala učinkovito ukrepanje zoper nosilce javnih funkcij, katerih pretekla ravnanja so bila nezakonita oziroma neintegritetna. Ukrepi so lahko različni (od opomina, suspenza oziroma prepovedi udeležbe na sejah organa, zniževanja plače ali drugih prejemkov in izključitve do odpoklica), pomembno pa je, da so učinkoviti, sorazmerni z vrsto kršitve ter da odvračajo storilca od prihodnjih kršitev oziroma druge nosilce javnih funkcij od podobnih dejanj. Sankcioniranje mora omogočati hitro in učinkovito reakcijo na nezakonita in neintegritetna ravnanja.

Ker komisija ni pripravljavec zakonov, je danes na Državni zbor RS ter pristojni ministrstvi (za javno upravo in pravosodje) poslala pobudo za ureditev zakonsko predvidenega mehanizma sankcioniranja članov predstavniških teles ter županov. Hkrati je, prav tako Državnemu zboru RS ter omenjenima ministrstvoma, poslala svoje mnenje o predlaganih spremembah in dopolnitvah Zakona o poslancih, ki jih je poleti vložila skupina 74 poslancev in s katerimi ti predlagajo odpravo že veljavnih sankcij v primeru neodprave ugotovljene nezdružljivosti funkcij. Komisija sicer pozdravlja predlagateljevo namero po enotnosti in večji jasnosti ureditve nezdružljivosti opravljanja funkcije poslanca s postopkovnega vidika ugotavljanja nezdružljivosti, nikakor pa se ne more strinjati z odpravo kakršnekoli sankcije v primeru, ko posameznik v določenem roku nezdružljivosti ne odpravi.

Dopisa, ki ju je komisija naslovila na Državni zbor RS, Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za pravosodje, objavljamo spodaj.

Uvedba_mehanizma_sankcioniranja

Zakon_o_poslancih_pripombe_september

Sklic 32. seje senata KPK

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 32. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija), dne 12. 9 . 2019 s pričetkom ob 09.00 uri, v prostorih komisije na Dunajski cesti 56, v Ljubljani, z Nadaljujte z branjem

Sklic 2. dopisne seje senata KPK

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 33. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 2. dopisno sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 2. 9. 2019, z naslednjim dnevnim redom:
1. Obravnava zadeve v zvezi z imenovanjem poslovodne osebe
2. Razno

Članom senata se skupaj s sklicem seje posreduje gradivo za 2. točko dnevnega reda. Člana senata lahko najkasneje do 2. 9. 2019 do 12.00 ure po elektronski pošti na elektronski naslov peter.mikelj@kpk-rs.si posredujeta svoje (ne)strinjanje z dnevnim redom dopisne seje z dne 2. 9. 2019 ter svoje stališče, mnenje ali glas za vsako od predlaganih točk dnevnega reda.

Komisija za preprečevanje korupcije
Boris Štefanec, predsednik

Komisija bo prijavo v zvezi s kadrovanjem na Uradnem listu RS obravnavala kot prioritetno

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Boris Štefanec je v današnji izjavi za javnost opozoril, da kadrovanje v družbah, ki so v pretežni ali popolni lasti Republike Slovenije, ni ustrezno: »Na to smo opozorili že v številnih dokumentih, med drugim tudi v zadnji oceni stanja za leto 2018. Ampak dana priporočila komisije pri pristojnih organih večkrat niso upoštevana.«

Predsednik komisije je izrazil pohvalo, »da se je nekdo na tako izpostavljenem mestu, kot je izvršna direktorica Združenja nadzornikov Slovenije in v konkretnem primeru tudi predsednica NS Uradnega lista RS, gospa Irena Prijović, odločila, da prijavi po njeni oceni skrajno nekorektno in neetično ravnanje, ki ga je zaznala v posegu generalnega sekretarja stranke LMŠ«.

Na podlagi prijave je komisija uvedla postopek. Komisija v tej fazi postopka ne more razkrivati vsebine pogovora in nadaljnjih postopkov, ki jih bo izvedla. Bo pa javnost o končnih ugotovitvah obvestila potem, ko bo postopek zaključen. »Lahko pa vam zatrdim, da je to zelo resna zadeva, ki jo bomo obravnavali z največjo pozornostjo in jo bomo v najkrajšem možnem času zaključili,« je zagotovil predsednik komisije Boris Štefanec.

Ob tem je predsednik komisije izrazil zaskrbljenost: »Če navedbe držijo in je bil poseg generalnega sekretarja stranke izveden v imenu države Slovenije, se vprašam, kdo je tista država, v imenu katere govori? Pod vtisom tega, kar je zapisano v javnosti, se mi zdi nepojmljivo, da se takšne stvari dogajajo v naši državi.«

Komisija ob tem opozarja, da je že v ocenah stanja korupcije v Republiki Sloveniji ter v letnih poročilih večkrat opozorila na problematiko izpostavljenosti korupcijskim tveganjem nezakonitih vplivov na področju postopkov kadrovanja v družbah s kapitalsko naložbo države in tudi javnih zavodih, pri posameznih obravnavanih primerih pa je podala več priporočil. Ugotavljamo zlasti pomanjkljivo transparentnost, nejasna postopkovna pravila, odsotnost ustreznih meril in kriterijev za izbor najprimernejših kandidatov, neenakopravno obravnavo kandidatov in neupoštevanje vseh faz postopka.

Komisija pa ob tem še vedno ugotavlja, da so v pogostih primerih izpeljane in dokumentirane vse faze postopka. Ker gre pogostoma za zaprt krog udeležencev, komisija brez informacij posameznikov ne more zaznati in dokazati nezakonitega vplivanja na konkretne postopke odločanja ter iskanje in potrjevanje vzročne zveze med nezakonito zahtevo in posledico le-te. Zato je še toliko bolj pomembno, da posamezniki, ki pri svojem odločanju o imenovanjih na funkcije zaznavajo določene nedovoljene pritiske in posege, le-te prijavijo pristojnim institucijam, med njimi tudi Komisiji za preprečevanje korupcije.