Novice

Sklic 5. seje senata KPK

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 5. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija), dne 21. 5. 2020, ob 10.00 uri, v prostorih komisije na Dunajski cesti 56, v Ljubljani, Nadaljujte z branjem

Srečanje predsednika komisije s predstavnikoma nevladnih organizacij

Predsednik komisije za preprečevanje korupcije Robert Šumi in njegov namestnik Simon Savski sta se danes srečala s predstavnikoma nevladnih organizacij, aktivnimi na področju preprečevanja korupcije in krepitve integritete.

Sestanka v prostorih komisije sta se udeležila Goran Forbici, direktor CNVOS (Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij), ki predstavlja krovno mrežo slovenskih nevladnih organizacij, in Andrijana Bergant, predsednica EISEP (Evropski inštitut za skladnost in etiko poslovanja). Predsednik komisije Robert Šumi je uvodoma predstavil izhodišča nove vizije delovanja komisije, ki bo sprejeta v kratkem, in poudaril pomen krepitve preventivnega delovanja in ozaveščanja na vseh ravneh družbe.

Sogovorniki so spregovorili tudi o noveli Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki jo bo Državni zbor obravnaval predvidoma prihodnji mesec, in prednostih, ki jih prinaša, o nujno potrebni prenovi Resolucije o preprečevanju korupcije, ter o implementaciji evropske direktive o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava EU, in vlogi komisije pri novostih, ki jih ta direktiva prinaša. Izmenjali so tudi mnenja, na katerih področjih in pri katerih projektih bi lahko komisija in nevladne organizacije sodelovale v prihodnje, ter se dogovorili za nadaljnja redna srečanja z namenom sodelovanja, ozaveščanja ter krepitve integritete in etike delovanja na vseh ravneh družbe.

Sklic 4. seje senata KPK

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 4. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija), dne 14. 5. 2020, ob 10.00 uri, v prostorih komisije na Dunajski cesti 56, v Ljubljani, Nadaljujte z branjem

Srečanje predsednika komisije z ministrom za javno upravo

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi se je danes srečal z ministrom za javno upravo Boštjanom Koritnikom.

Predsednik komisije in minister za javno upravo sta na spoznavnem srečanju spregovorila o predlagani noveli Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki jo bo predvidoma poleti obravnaval Državni zbor, ter o predlogu, da se v izobraževanja za javne uslužbence vključijo dodatne teme s področja integritete in preprečevanja korupcije. Strinjala sta se, da gre za dober predlog, ki ga bo ministrstvo preko Upravne akademije z veseljem realiziralo. Dogovorila sta se tudi za redno sodelovanje med Komisijo za preprečevanje korupcije in Ministrstvom za javno upravo.

Sklic 3. seje senata KPK

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 3. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija), dne 7. 5. 2020, ob 10.00 uri, v prostorih komisije na Dunajski cesti 56, v Ljubljani, z naslednjim dnevnim redom:

1. Potrditev Zapisnika 2. seje senata komisije
2. Preklic pooblastila po ZUP
3. Predlog za uvedbo preiskave
4. Obravnava Ugotovitev o posameznih primerih
5. Seznanitev senata komisije o prejetem obvestilu funkcionarja o opravljanju poklicne ali druge dejavnosti namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi
6. Razno

Komisija za preprečevanje korupcije
dr. Robert Šumi, predsednik

Rahljanje postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj in zaostritev pogojev sodelovanja nevladnih organizacij povečuje nastanek tveganj za korupcijo in kršitve integritete

Nekateri ukrepi za zamejitev epidemije COVID-19 porajajo nova tveganja za korupcijo ter tveganja za kršitve integritete in načel pravne države pri delovanju javnega sektorja. Če zaznava in upravljanje teh tveganj nista učinkovita, je prisotnost kršitev neizogibna. To velja tudi za ukrep iz zadnjega svežnja interventnih ukrepov za zajezitev epidemije in njenih posledic, ki zaostruje pogoje sodelovanja nevladnih organizacij v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj.

Prisotnost nevladnih organizacij v postopkih pridobitve gradbenih dovoljenj je pomemben mehanizem zmanjšanja tveganj za korupcijo in doslednega uveljavljanja javnega interesa

V Komisiji za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) v okviru svojih pristojnosti na področju krepitve delovanja pravne države ter krepitve integritete in transparentnosti javnega sektorja pozorno spremljamo odzivanje državnih organov na epidemijo COVID-19 v luči upravljanja korupcijskih tveganj in tveganj za kršitve integritete. Pri tem ugotavljamo, da nekateri sprejeti ukrepi, ki ukinjajo obstoječe varovalke za zamejitev teh tveganj, med drugim ukrep iz Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP-A), ki vzpostavlja bistveno težje pogoje vstopa nevladnih organizacij v postopke dodelitve gradbenega dovoljenja, lahko predstavljajo korupcijska tveganja. To potrjuje ne le javno izraženo mnenje nevladnih organizacij, da novo sprejetih pogojev ne izpolnjuje nobena od obstoječih organizacij, temveč temu pritrjujejo tudi predstavniki vlade, ko ta ukrep pojasnjujejo javnosti.

Menimo, da je možnost uporabe pravnega sredstva nevladnih organizacij v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj eden ključnih mehanizmov zmanjševanja korupcijskih tveganj in zagotavljanja večje transparentnosti postopkov ter dodatno varovalo za dosledno izvajanje javnega interesa na področju varstva okolja. Sprejeti ukrep vlade, ki zaradi okoliščin delovanja nevladnih organizacij v Sloveniji dejansko onemogoča sodelovanje le-teh v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj najmanj za nadaljnji dve leti, in izjava ministra za okolje ob sprejemu sprememb gradbene zakonodaje, da majhne okoljevarstvene organizacije namerno onemogočajo gradnjo in gospodarsko aktivnost, kažeta na načrtne spremembe pravnih okvirov, ki nesorazmerno posegajo v obstoječe varovalke varstva javnega interesa na področju varovanja okolja.

Glede na to, da so bili postopki izdaje gradbenih dovoljenj v času epidemije ustavljeni le za krajši čas (manj kot dva meseca), so razlogi za rahljanje postopkov za dodelitev gradbenega dovoljenja kar za nadaljnji dve leti vprašljivi. Vlada mora kljub epidemiji in potrebi po sprejemu določenih interventnih ukrepov delovati preudarno in predvsem družbeno odgovorno, tudi na področju varstva okolja, saj so lahko posledice tako sprejetih ukrepov za okolje daljnosežne, morda celo nepopravljive.

V izrednih razmerah je nujno zamejevati tveganja za korupcijo in ohranjati mehanizme za krepitev integritete javnega sektorja

Na komisiji se zavedamo, da mora država pri spopadanju z epidemijo COVID-19 poseči na številna področja, kot so socialna politika, gospodarstvo, javne finance in drugo. Z izrednimi razmerami, kot je razglasitev epidemije COVID-19, ko se države na hitro spreminjajoče se razmere odzivajo z ukrepi, s katerimi želijo kar najbolj zmanjšati negativne posledice te epidemije, pa po drugi strani naraščajo korupcijska tveganja ter tveganja za kršitev integritete, ki ogrožajo temeljne standarde delovanja javnega sektorja, ki smo jih predstavniki javnega sektorja (tako funkcionarji kot tudi javni uslužbenci) dolžni spoštovati v vseh, predvsem pa tudi tovrstnih razmerah. Spoštovanje teh standardov namreč preprečuje pojav korupcije, nasprotja interesov ter neetičnih in nezakonitih vplivov na delovanje javnega sektorja, najsi gre za oblikovanje in sprejemanje zakonodajnih predlogov, vodenje konkretnih postopkov javnega naročanja ter oddajo javnih naročil, dodeljevanje socialnih transferjev ali omogočanje investicij v gradbene projekte z rahljanjem zakonsko predvidenih varovalk.

Neustrezno upravljanje korupcijskih tveganj in tveganj za kršitev integritete in načel pravne države je zlasti nevarno takrat, ko že sprejeti oziroma načrtovani ukrepi posegajo v z ustavo zagotovljene pravice in svoboščine njihovih nosilcev (pravica do zasebnosti, do zdravega življenjskega okolja, do svobodne gospodarske pobude in druge). Čeprav odločevalci ukrepe označujejo kot nujne za zajezitev epidemije oziroma njenih negativnih posledic, pa bi hkrati morali, v skladu z načelom pravne države, spoštovati oziroma zagotavljati primerne ter učinkovite varovalke pred arbitrarnimi posegi in zlorabami pravic in svoboščin.

Na porast korupcijskih tveganj in tveganj za kršitev integritete zaradi epidemije COVID-19 opozarja tudi GRECO, Skupina držav proti korupciji pri Svetu Evrope. Nagovor predsednika GRECO Marina Mrčele ter Smernice s ciljem preprečevanja korupcije v nujnih zdravstvenih razmerah zaradi epidemije Covid-19 so dostopni na spletni straneh https://www.coe.int/en/web/greco/-/covid-19-pandemic-greco-warns-about-corruption-risks, ki izpostavlja predvsem nujnost zagotoviti ustrezno transparentne postopke javnega naročanja, ki spodbujajo pošteno konkurenco in učinkovito odvračajo korupcijo, ter zagotoviti ustrezne mehanizme »zavor in ravnovesij« pri sprejemanju zakonodaje s področja javne porabe, kamor sodi tudi učinkovit nadzor nad delovanjem lobistov, učinkovit kazenskopravni odziv na goljufije, povezane tudi z dobavo ali ponudbo ponaredkov medicinske opreme, učinkovita zaščita prijaviteljev in možnost pojava koruptivnih praks zasebnega sektorja (npr. v obliki podkupnin), da bi lahko kar najhitreje presegli negativne posledice epidemije.

Pristojnosti komisije pri zaščiti prijaviteljev

Za zaščito identitete prijavitelja po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, dalje: ZIntPK) morajo biti kumulativno izpolnjeni trije pogoji, in sicer:

(1) da gre za prijavo suma korupcije,
(2) da je prijavitelj dobroveren in
(3) da prijavitelj verjame, da je to, kar prijavlja, resnično.

Zaščita prijaviteljev je mehanizem, ki ima ključno vlogo pri uresničevanju javnega interesa na področju krepitve pravne države, integritete in transparentnosti delovanja družbe. S pomočjo kvalitetne informacije lahko Komisija za preprečevanje korupcije (dalje komisija) in drugi pristojni organi razkrijejo koruptivna ravnanja, jih ustrezno obravnavajo in zoper kršitelje ustrezno ukrepajo. Informacije, ki jih organi pregona, vključno s komisijo, ki se na preventivni ravni ukvarja s krepitvijo integritete in etike ter s korupcijo, pridobijo od prijaviteljev, so neprecenljive. Prijave posameznikov, ki so se z informacijami o kršitvah seznanili neposredno ter so se pripravljeni izpostaviti in v organizacijah opozoriti na nepravilnosti so praviloma tudi kvalitetnejše.

Komisija zagovarja ničelno stopnjo tolerance tako do korupcije kot tudi do povračilnih ukrepov zoper dobroverne prijavitelje. Vsakdo, ki je zaradi prijave deležen povračilnih ukrepov (ustrahovanje, šikaniranje, odvzem pooblastil ali nalog, osamitev, disciplinski postopek, suspenz, odpoved pogodbe o zaposlitvi …) lahko od delodajalca zahteva, da s takšnim ravnanjem preneha. V primeru, da mu nastaja škoda, je upravičen do povračila škode. Vloga komisije pri tem je v nudenju strokovne pomoči pri ugotavljanju obstoja vzročne zveze med prijavo/razkritjem dobrovernega prijavitelja in škodljivimi posledicami, ki jih je utrpel, o čemer izdela poročilo o obstoju vzročne zveze. Gre za ekspertno mnenje komisije, ki je lahko prijavitelju v pomoč pri uveljavljanju njegovih pravic v okviru delovnopravnega ali drugega sodnega postopka. Z ugotovitvijo o obstoju vzročne zveze komisija ne presoja zakonitosti ali utemeljenosti npr. odpovedi pogodbe o zaposlitvi, prav tako ne ugotavlja odgovornosti kogarkoli v smislu delovnega ali kazenskega prava, ker je to pristojnost sodišč in drugih državnih organov. Takšno poročilo se lahko uporabi le za potrebe dokazovanja vzročne zveze, v okviru postopkov sodnega varstva prijavitelja, v sporu zoper delodajalca. Delodajalec se ima v okviru delovnopravnega postopka možnost opredeliti tudi do poročila komisije o obstoju vzročne zveze, predlagati dokaze oz. mu je zagotovljena učinkovita kontradiktornost postopka.

Če komisija ugotovi obstoj vzročne zveze, lahko od delodajalca zahteva, da ta zagotovi takojšnje prenehanje z izvajanjem povračilnih ukrepov in povzročanjem škodljivih posledic. Prijavitelji, ki so javni uslužbenci, lahko v primeru, če se povračilni ukrepi nadaljujejo, kljub podani zahtevi komisije delodajalcu, zahtevajo premestitev na drugo enakovredno delovno mesto.

V povezavi s podajo prijav vse potencialne prijavitelje pozivamo k posredovanju dokaznega gradiva, če z njim razpolagajo, nam ali drugim pristojnim organom v Republiki Sloveniji. Zgolj na ta način bomo lahko zagotovili vzpostavitev ustrezne prakse ter ničelne stopnje tolerance do koruptivnih ravnanj ter krepili integriteto posameznikov, organizacij in slovenske družbe. V primeru, da bi bili zaradi podaje prijave sumov koruptivnih ravnanj deležni povračilnih ukrepov delodajalca, se v vseh primerih lahko obrnete na komisijo (preko e-pošte: anti.korupcija@kpk-rs.si), kjer vam bomo nudili vso ustrezno pomoč in nasvete v povezavi s tem (podrobnejše informacije o postopkih zaščite na komisiji si lahko preberete v naslednjem dokumentu).

 

V skladu z določbami 23. in 25. člena ZIntPK vse državne organe, lokalne skupnosti, nosilce javnih pooblastil, pravne osebe javnega ali zasebnega prava in fizične osebe opozarjamo, da identitete prijavitelja, ki je prijavo podal v dobri veri oziroma je utemeljeno sklepal, da so njegovi podatki v zvezi s prijavo resnični, ni dovoljeno ugotavljati ali razkrivati. Hkrati pozivamo vse delodajalce, naj ustrezno poskrbijo, da se nad morebitnimi prijavitelji sumov nepravilnosti, kolikor poznajo njihovo identiteto, zaradi podaje prijav, v nobenem primeru ne bodo izvajali povračilni ukrepi ter zanje nastajale škodljive posledice.

Posebno pozornost učinkoviti zaščiti prijaviteljev v času izrednih razmer zaradi COVID-19, je v Smernicah z dne 15. 4. 2020 (https://www.coe.int/en/web/greco/-/covid-19-pandemic-greco-warns-about-corruption-risks) v točki (v) namenil tudi GRECO (Skupina držav proti korupciji pri Svetu Evrope) ter s tem izpostavil pomembnost izvajanja instituta zaščite prijaviteljev v času izrednih razmer s strani vseh pristojnih institucij.

Pri tem izpostavljamo tudi Direktivo (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, ki je pričela veljati 16. 12. 2019 (dalje Direktiva). Republika Slovenija jo mora do 17. 12. 2021 ustrezno prenesti v nacionalno zakonodajo na način, da sprejme zakon in druge predpise. V tem roku bo potrebno urediti tudi obveznost vzpostavitve notranjih kanalov za prijavo pri pravnih subjektih v zasebnem sektorju z 250 ali več delavci in subjekti v zasebnem sektorju, ki opravljajo finančne storitve. V nadaljnjih dveh letih pa bo potrebno še urediti obveznost vzpostavitve notranjih kanalov za prijavo pri pravnih subjektih v zasebnem sektorju s 50 do 249 delavci. Poleg obveznosti vzpostavitve notranjih in zunanjih poti (kanalov) za prijavo, Direktiva ureja tudi postopke za obravnavo prijave, dolžnost varovanja zaupnosti identitete prijavitelja (tajnost vira prijave) ter zaščito pred povračilni ukrepi.

Odziv Komisije za preprečevanje korupcije na apel EISEP

Ljubljana, 25. april 2020 – Komisija za preprečevanje korupcije v nadaljevanju objavlja svoj odziv na apel predsednice Evropskega inštituta za skladnost in etiko poslovanja (EISEP) Andrijane Bergant, ki ga avtorici apela posredovala že 24. aprila. 

Spoštovana gospa Andrijana Bergant,

Zahvaljujemo se vam za vaš dopis. Naj pojasnimo, da Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) že vodi več postopkov v zvezi s sumi nepravilnosti in nezakonitosti pri nabavah zaščitne opreme. Že v četrtek, pred oddajo Tarča, ki jo omenjate, je komisija na podlagi informacij, ki jih je zaznala v medijih, na lastno pobudo uvedla tudi postopek ugotavljanja suma neetičnih in nezakonitih vplivov, ki naj bi se vršili zoper uslužbence Zavoda RS za blagovne rezerve.

Vse sume nepravilnosti, ki se pojavljajo v zadnjih tednih, bo komisija v okviru svojih pristojnosti preverila, zbrala vse relevantne informacije in dokumente ter pridobila pojasnila tudi s strani akterjev teh dogodkov. Vodilo komisije je, da svoje delo opravljamo zakonito, objektivno in strokovno, hkrati pa si prizadevamo za aktivno sodelovanje in izmenjavo informacij z drugimi nadzornimi institucijami. Na podlagi vseh pridobljenih podatkov bo komisija v dokaznem postopku ugotavljala, kakšne kršitve Zakona o integriteti in preprečevanje korupcije, za presojo katerega smo pristojni, so bile storjene.

Morda vam je znano, da komisija v skladu s sodno prakso v zadnjih letih obravnavanim osebam v postopkih zagotavlja ustrezna pravna jamstva in le na ta način lahko končne ugotovitve komisije, usmerjene zoper konkretne uradne osebe, prestanejo presojo sodnih instanc ter tako ohranijo ustrezno težo v družbi in prispevajo k našemu skupnemu cilju – krepitvi pravne države in integritete javnega sektorja ter odpravljanju korupcijskih tveganj. Po zaključku zadeve pa bomo tudi lahko naslovili zaznana korupcijska tveganja in prispevali k odpravi okoliščin, ugodnih za nastanek korupcije.

Komisija zagovarja ničelno stopnjo tolerance tako do korupcije kot tudi do povračilnih ukrepov zoper dobroverne prijavitelje. Vsakdo, ki je zaradi prijave deležen povračilnih ukrepov (ustrahovanje, šikaniranje, odvzem pooblastil ali nalog, osamitev, disciplinski postopek, suspenz, odpoved pogodbe o zaposlitvi …) lahko od delodajalca zahteva, da preneha s takšnim ravnanjem. V primeru, da mu nastaja škoda, je upravičen do povračila škode. Vloga komisije pri tem je v nudenju strokovne pomoči pri ugotavljanju obstoja vzročne zveze med prijavo/razkritjem dobrovernega prijavitelja in škodljivimi posledicami. Če komisija ugotovi obstoj vzročne zveze, lahko od delodajalca zahteva, da zagotovi takojšnje prenehanje takšnega ravnanja. Prijavitelji, ki so javni uslužbenci, lahko tudi v primeru, če se povračilni ukrepi nadaljujejo, zahtevajo premestitev na drugo enakovredno delovno mesto.

Če bo potrebno, bo komisija v primeru, ki ga omenjate – kot v vseh drugih primerih, ko smo za to zaprošeni – storila vse, kar je v naši pristojnosti, da dobroverni prijavitelj ne bo utrpel škode. Poudarjamo, da je že vse od ustanovitve komisije zaščita prijaviteljev eden temeljev njenega delovanja in za to se bomo zavzemali tudi v prihodnje.

Zahvaljujemo se vam za podporo in se veselimo prihodnjega sodelovanja z vami,

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Obisk ministrice za pravosodje na Komisiji za preprečevanje korupcije

Ljubljana, 24. 4. 2020 – Ministrica za pravosodje mag. Lilijana Kozlovič je danes obiskala Komisijo za preprečevanje in se sestala z novim predsednikom komisije dr. Robertom Šumijem.

Predstavniki ministrstva so se na srečanju z vodstvom komisije dotaknili najpomembnejših točk sodelovanja v prihodnjih mesecih in se strinjali, da mora biti sodelovanje konstruktivno in proaktivno ter da si bosta oba organa redno izmenjevala informacije iz skupnih področij dela. »Sodelovanje je osnova za delovanje naše komisije in takšna je tudi naša vizija,« je poudaril predsednik komisije.  Ministrico mag. Lilijano Kozlovič sta spremljala državna sekretarja Matic Zupan in Zlatko Ratej, poleg predsednika komisije dr. Roberta Šumija pa sta na sestanku sodelovala tudi njegova namestnika mag. Uroš Novak in Simon Savski.

Sogovorniki so se strinjali, da ima glede odprtih vprašanj delovanja komisije trenutno prednost novela Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Predstavniki ministrstva so napovedali, da bo novela predvidoma na dnevnem redu junijske seje Državnega zbora, pri čemer je ministrica izrazila podporo noveli. Da je novela, ki se pripravlja že več let, nujna, je izpostavil predsednik komisije dr. Šumi, pri čemer je izpostavil več prednosti, ki jih predlagane spremembe zakona prinašajo, ter rešitve, s katerimi komisija ni zadovoljna. »Novela prinaša možnost, da se komisija dejansko pozicionira v družbi kot preventivno nadzorni organ,« je poudaril. Sogovorniki so se dogovorili, da bodo odprta vprašanja reševali na strokovnem sestanku med predstavniki ministrstva in komisije, ki bo namenjen izključno noveli ZIntPK.

Predstavniki komisije so izpostavili še nujnost sprejema nove Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji, saj je bila veljavna sprejeta že leta 2004. Namestnik mag. Uroš Novak je poudaril, da želi komisija v pripravo nove resolucije vključiti vse deležnike, tudi gospodarstvo in četrto vejo oblasti, in izpostavil nujnost sodelovanja Ministrstva za pravosodje in Ministrstva za javno upravo. Tudi ministrica je izrazila pripravljenost za sodelovanje na tem področju.

V zvezi z ureditvijo področja »žvižgačev« oziroma prenosom direktive EU o zaščiti prijaviteljev, ki jo mora Republika Slovenija v svoj pravni red prenesti do konca leta 2021, so se sogovorniki strinjali, da ima Komisija za preprečevanje korupcije dovolj znanja, da ob ustrezni kadrovski in finančni okrepitvi prevzame dobršen del novih pristojnosti, ki jih direktiva prinaša. Sogovorniki so se zavzeli tudi za nadaljnjo informatizacijo delovanja komisije,  s ciljem olajšati zavezancem izpolnjevanje njihovih zakonskih obveznosti.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE