Osrednje novice

Nujnost zakonske ureditve sankcioniranja izvoljenih nosilcev javnih funkcij

Ljubljana, 12. 9. 2019 – Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) je danes na Državni zbor RS ter Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za pravosodje naslovila pobudo za uvedbo ustreznih mehanizmov sankcioniranja članov predstavniških teles na državni in lokalni ravni ter županov. Komisija namreč ugotavlja, da ni vzpostavljenega učinkovitega uveljavljanja politične odgovornosti.

Komisija pri obravnavi posameznih primerov kršitev določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ugotavlja, da slovenski pravni red ne predvideva učinkovitega mehanizma sankcioniranja nekaterih izvoljenih nosilcev javne funkcije (in sicer poslancev, državnih svetnikov, občinskih svetnikov ter županov) v primeru nezakonitega oziroma neitegritetnega ravnanja. Komisija zato meni, da bi bilo potrebno zakonodajo spremeniti na način, da bi omogočala učinkovito ukrepanje zoper nosilce javnih funkcij, katerih pretekla ravnanja so bila nezakonita oziroma neintegritetna, zaradi česar je ugled javne funkcije, ki jo opravljajo, načet, zaupanje, da bodo v prihodnje vendarle lahko zakonito in integritetno opravljali javno funkcijo, pa porušeno. Hkrati komisija ugotavlja, da je v slovenskem političnem prostoru zavedanje o pomembnosti integritete oziroma ohranjevanju določenih etičnih standardov, ki bi jih funkcionarji morali izkazovati, še na dokaj nizki ravni.

Zato komisija meni, da bi bilo potrebno zakonodajo spremeniti na način, da bi omogočala učinkovito ukrepanje zoper nosilce javnih funkcij, katerih pretekla ravnanja so bila nezakonita oziroma neintegritetna. Ukrepi so lahko različni (od opomina, suspenza oziroma prepovedi udeležbe na sejah organa, zniževanja plače ali drugih prejemkov in izključitve do odpoklica), pomembno pa je, da so učinkoviti, sorazmerni z vrsto kršitve ter da odvračajo storilca od prihodnjih kršitev oziroma druge nosilce javnih funkcij od podobnih dejanj. Sankcioniranje mora omogočati hitro in učinkovito reakcijo na nezakonita in neintegritetna ravnanja.

Ker komisija ni pripravljavec zakonov, je danes na Državni zbor RS ter pristojni ministrstvi (za javno upravo in pravosodje) poslala pobudo za ureditev zakonsko predvidenega mehanizma sankcioniranja članov predstavniških teles ter županov. Hkrati je, prav tako Državnemu zboru RS ter omenjenima ministrstvoma, poslala svoje mnenje o predlaganih spremembah in dopolnitvah Zakona o poslancih, ki jih je poleti vložila skupina 74 poslancev in s katerimi ti predlagajo odpravo že veljavnih sankcij v primeru neodprave ugotovljene nezdružljivosti funkcij. Komisija sicer pozdravlja predlagateljevo namero po enotnosti in večji jasnosti ureditve nezdružljivosti opravljanja funkcije poslanca s postopkovnega vidika ugotavljanja nezdružljivosti, nikakor pa se ne more strinjati z odpravo kakršnekoli sankcije v primeru, ko posameznik v določenem roku nezdružljivosti ne odpravi.

Dopisa, ki ju je komisija naslovila na Državni zbor RS, Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za pravosodje, objavljamo spodaj.

Uvedba_mehanizma_sankcioniranja

Zakon_o_poslancih_pripombe_september

Komisija bo prijavo v zvezi s kadrovanjem na Uradnem listu RS obravnavala kot prioritetno

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Boris Štefanec je v današnji izjavi za javnost opozoril, da kadrovanje v družbah, ki so v pretežni ali popolni lasti Republike Slovenije, ni ustrezno: »Na to smo opozorili že v številnih dokumentih, med drugim tudi v zadnji oceni stanja za leto 2018. Ampak dana priporočila komisije pri pristojnih organih večkrat niso upoštevana.«

Predsednik komisije je izrazil pohvalo, »da se je nekdo na tako izpostavljenem mestu, kot je izvršna direktorica Združenja nadzornikov Slovenije in v konkretnem primeru tudi predsednica NS Uradnega lista RS, gospa Irena Prijović, odločila, da prijavi po njeni oceni skrajno nekorektno in neetično ravnanje, ki ga je zaznala v posegu generalnega sekretarja stranke LMŠ«.

Na podlagi prijave je komisija uvedla postopek. Komisija v tej fazi postopka ne more razkrivati vsebine pogovora in nadaljnjih postopkov, ki jih bo izvedla. Bo pa javnost o končnih ugotovitvah obvestila potem, ko bo postopek zaključen. »Lahko pa vam zatrdim, da je to zelo resna zadeva, ki jo bomo obravnavali z največjo pozornostjo in jo bomo v najkrajšem možnem času zaključili,« je zagotovil predsednik komisije Boris Štefanec.

Ob tem je predsednik komisije izrazil zaskrbljenost: »Če navedbe držijo in je bil poseg generalnega sekretarja stranke izveden v imenu države Slovenije, se vprašam, kdo je tista država, v imenu katere govori? Pod vtisom tega, kar je zapisano v javnosti, se mi zdi nepojmljivo, da se takšne stvari dogajajo v naši državi.«

Komisija ob tem opozarja, da je že v ocenah stanja korupcije v Republiki Sloveniji ter v letnih poročilih večkrat opozorila na problematiko izpostavljenosti korupcijskim tveganjem nezakonitih vplivov na področju postopkov kadrovanja v družbah s kapitalsko naložbo države in tudi javnih zavodih, pri posameznih obravnavanih primerih pa je podala več priporočil. Ugotavljamo zlasti pomanjkljivo transparentnost, nejasna postopkovna pravila, odsotnost ustreznih meril in kriterijev za izbor najprimernejših kandidatov, neenakopravno obravnavo kandidatov in neupoštevanje vseh faz postopka.

Komisija pa ob tem še vedno ugotavlja, da so v pogostih primerih izpeljane in dokumentirane vse faze postopka. Ker gre pogostoma za zaprt krog udeležencev, komisija brez informacij posameznikov ne more zaznati in dokazati nezakonitega vplivanja na konkretne postopke odločanja ter iskanje in potrjevanje vzročne zveze med nezakonito zahtevo in posledico le-te. Zato je še toliko bolj pomembno, da posamezniki, ki pri svojem odločanju o imenovanjih na funkcije zaznavajo določene nedovoljene pritiske in posege, le-te prijavijo pristojnim institucijam, med njimi tudi Komisiji za preprečevanje korupcije.

Zaključen večletni postopek nadzora premoženjskega stanja Zorana Jankovića – Vrhovno sodišče RS zavrnilo revizijo

Komisija za preprečevanje korupcije sporoča, da se je zaključil več let trajajoč postopek v zvezi z nadzorom premoženjskega stanja g. Jankovića (trajal je od leta 2012 do danes).
Komisija je namreč prejela sodbo Vrhovnega sodišča RS (opr. št. X Ips 28/2018 z dne 3. 7. 2019), s katero je Vrhovno sodišče RS zavrnilo revizijo Zorana Jankovića v zadevi zaključnih ugotovitev nadzora nad njegovim premoženjskim stanjem, ki jih je komisija pričela že v letu 2012. S tem so v predmetnem postopku izkoriščena vsa redna in izredna pravna sredstva.

Spomnimo: Komisija je skladno s procesnimi zahtevami, predpisanimi v 13. členu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), izdelala Zaključne ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi nadzora nad premoženjskim stanjem zavezanca Zorana Jankovića ter jih dne 27. 11. 2015 tudi objavila. Dne 5. 1. 2018 je Upravno sodišče RS s sodbo opr. št. I U 1854/2015-25 ugotovilo, da je komisija v ponovljenem postopku postopala pravilno in zakonito. Sodišče je potrdilo, da so bile v predmetnem postopku spoštovane vse zahtevane postopkovne določbe ZIntPK, ki pomenijo izpeljavo načela varstva pravic strank in varstva javne koristi, kot jih določa 7. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) ter načela zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP, v povezavi z 22. členom Ustave RS (enako varstvo pravic). Prav tako po presoji sodišča z izdelavo in objavo omenjenih zaključnih ugotovitev ni bilo poseženo v ustavno pravico zavezanca Zorana Jankovića do domneve nedolžnosti iz 27. člena Ustave RS, kakor tudi ne v druge ustavne pravice, katerih kršitev je uveljavljal s tožbo. Zavezanec Zoran Janković je zoper omenjeno sodbo vložil revizijo, ki pa jo je Vrhovno sodišče RS dne 3. 7. 2019 zavrnilo.

V nadaljevanju objavljamo naslednje relevantne dokumente in odločitve sodišča:
Zaključne ugotovitve o konkretnem primeru št. 0603-10/2012-112, z dne 26. 11. 2015;
Odgovor obravnavane osebe z dne 24. 9. 2015;
Sodba Upravnega sodišča RS opr. št. . I U 1854/2015-25, z dne 5. 1. 2018;
Sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. X Ips 28/2018, z dne 3. 7. 2019.

Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi nedovoljenega lobiranja osebe, ki po ZIntPK ni upravičena izvajati dejanja lobiranja

Senat Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) je na 26. seji dne 13. 6. 2019 na podlagi prvega odstavka 11. člena in petega ter sedmega odstavka 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZIntPK) sprejel Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi nedovoljenega lobiranja osebe, ki po ZIntPK ni upravičena izvajati dejanja lobiranja. Nadaljujte z branjem

Senat Komisije za preprečevanje korupcije ponovno v polni sestavi

Ljubljana, 1. avgusta 2019 – Danes je nastopil mandat nov namestnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, Simon Savski, ki ga je predsednik Republike, Borut Pahor, imenoval z Ukazom o imenovanju v Uradnem listu RS, št. 46/2019 z dne 19. 7. 2019. Predsednik Republike je novega namestnika imenoval v tretjem, ponovljenem javnem pozivu za zbiranje kandidatur. Senat komisije tako od danes naprej ponovno deluje v polni sestavi.

Predsednik komisije, Boris Štefanec, ob tem izraža zadovoljstvo, da senat končno lahko deluje v polni sestavi ter, da se je postopek imenovanja namestnika predsednika komisije uspešno zaključil. Prepričan je, da bo novo imenovani namestnik s svojim zagonom in znanji doprinesel k še boljšemu delovanju komisije, napori nove sestave senata komisije pa bomo usmerjeni k še bolj aktivnemu nadaljnjemu delu in izvrševanju nalog, ki se od senata v skladu z zakonskimi pooblastili tudi pričakujejo. Ob tem pa je glavno vodilo delovanja komisije usmerjeno v isti cilj – boj zoper korupcijo in vse, kar je s tem področjem povezano v Republiki Sloveniji.

Komisija neprijetno presenečena nad stališči in izjavami predsednika Državnega sveta

Ljubljana, 12. julija 2019 – Komisija za preprečevanje korupcije (dalje: komisija) je neprijetno presenečena nad nekaterimi stališči ter nepoznavanjem pristojnosti institucij, tudi mednarodnih, ki jih v včerajšnjem intervjuju v reviji Demokracija izraža in prikazuje predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Alojz Kovšca.

Predsednik Državnega sveta se po eni strani opisuje kot oseba, ki se trudi spoštovati ustavne določbe na vseh področjih delovanja v državnem svetu in pravi, da bo vedno odločno nasprotoval tistim, ki si ustavne določbe tolmačijo tako, kot jim pride prav, po drugi strani pa se hkrati sprašuje, ali naj Državni svet sploh spoštuje sodbe sodišč ali naj ignorira pravosodno vejo oblasti. Čeprav poskušamo razumeti nestrinjanje predsednika Državnega sveta s stališčem državnega odvetništva glede odškodnine v primeru nezakonitega odvzema mandata državnemu svetniku, pa ne soglašamo, da svoje nestrinjanje poudarja z vprašanjem, ali sodne odločbe sploh spoštovati. In to stori ravno v trenutku, ko je aktualna zahteva Državnega sveta Državnemu zboru Republike Slovenije o odredbi parlamentarne preiskave o ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, med drugim sodnikov in tožilcev, ki so sodelovali v kazenskih postopkih zoper Franca Kanglerja. To zahtevo pa številni državni organi ter tudi mednarodne organizacije kot sta GRECO in OECD označujejo kot poseg v ustavni načeli delitve oblasti ter neodvisnosti sodstva.

Predsednik Državnega sveta nadalje v intervjuju opozarja na dolžnost neodvisnih in samostojnih državnih organov, da zagotavljajo svojo integriteto, hkrati pa pozablja, da mora tudi sam kot nosilec javne funkcije izkazovati integriteto, prav tako pa jo mora izkazovati tudi državni organ, ki ga on kot predsednik predstavlja ter vodi. Integritetno ravnanje predsednika Državnega sveta ter Državnega sveta kot institucije tako zahteva v prvi vrsti spoštovanje načela delitve oblasti ter spoštovanje z zakonom, pravno dopustnimi cilji ter etičnimi kodeksi določenih pristojnosti. Uporaba pristojnosti zahtevati odredbo parlamentarne preiskave mora biti skladna z namenom, ki jo je zasledoval ustavodajalec. Nasprotno pa se s konkretno zahtevo posega v neodvisnost in samostojnost sodstva ter tožilstva in v njune izključne pristojnosti, domnevno zaradi zasledovanja zasebnih interesov določenega državnega svetnika. Kljub opozorilom številnih državnih organov, pa tudi zahteve Državnega zbora, da naj se zahteva popravi tako, da bo upoštevano mnenje njegove Zakonodajno-pravne službe, ki je opozorila ravno na te pomanjkljivosti, pa državni svetniki odločitve niso želeli spremeniti. Predsednik Državnega sveta bi, tudi zaradi krepitve integritete njegove funkcije ter integritete Državnega sveta, državne svetnike moral opozoriti na dvome o zakonitosti oziroma ustavnosti takšne zahteve, pa tega ni storil.

In na koncu, še na kratko o pristojnostih GRECA, Skupine držav proti korupciji, ki je uvedel ad hoc postopek zoper Slovenijo, zaradi podane zahteve za odredbo parlamentarne preiskave, ki jih je predsednik Državnega sveta napačno predstavil.

V nasprotju s trditvijo predsednika Državnega sveta ima GRECO, ravno zaradi Pravila 34, pristojnost reagirati na izjemne okoliščine, med katere prišteva tudi spremembo v postopku (poleg institucionalne reforme ali zakonodajne iniciative). Kot takšno spremembo je GRECO ocenil odstop od, z ustavo določenega pogoja, pa tudi ustaljene parlamentarne prakse, da se parlamentarna preiskava odredi, kadar gre za zadevo javnega pomena, upoštevaje omejitev ustavnih pristojnosti Državnega zbora. Ker ustava Državnemu svetu daje pristojnost zahtevati odredbo parlamentarne preiskave, Državni zbor pa mora takšni zahtevi slediti in preiskavo odrediti, brez glasovanja, je moč zaključiti, da se je postopek v zvezi z odredbo parlamentarne preiskave začel že s samo zahtevo Državnega sveta in se je GRECO nanj tudi smel odzvati.

Pri tem je pomembno tudi, da GRECO z odločitvijo o uvedbi ad hoc postopka pod drobnogled ni vzel odredbe parlamentarne preiskave, temveč pravno ureditev ločitve zakonodajne veje oblasti od sodne. Pri tej odločitvi GRECO izhaja iz mednarodnega protikorupcijskega standarda, ki zahteva, da države zagotovijo, da odgovorni za preprečevanje, preiskovanje, pregon in sojenje v korupcijskih dejanjih uživajo neodvisnost ter avtonomijo, ustrezno njihovi funkciji, da niso podvrženi nedovoljenim pritiskom ter da imajo na voljo zadostna sredstva za zbiranje dokazov, za zaščito oseb, ki pomagajo oblastem v boju zoper korupcijo ter za ohranjanje zaupnosti preiskav (Resolucija Odbora ministrov Sveta Evrope (97) 24 o dvajsetih vodilnih načelih za boj proti korupciji, Vodilno načelo 3). S takšno zahtevo Državnega sveta pa je prišlo do ogrozitve spoštovanja tega standarda, katerega je Slovenija zavezana spoštovati na podlagi mednarodnih sporazumov in katerega spoštovanje je GRECO že ocenjeval v 4. ocenjevalnem krogu, ki ga je zoper Slovenijo pričel leta 2012.

GRECO je telo Sveta Evrope, katerega temeljni namen je spremljati, ali države članice spoštujejo mednarodne protikorupcijske standarde, in da, če je potrebno, uporabi sankcije zoper države članice, kadar te protikorupcijskih standardov ne dosegajo. Ima 49 držav članic, ki sprejemajo odločitve. Odločitev o uvedbi ad hoc postopka zoper Slovenijo je tako sprejelo 48 držav članic GRECA.