Osrednje novice

Dr. Robert Šumi nastopil funkcijo predsednika komisije

Ljubljana, 1. april 2020 – Danes je šestletni mandat predsednika Komisije za preprečevanje korupcije nastopil dr. Robert Šumi, ki ga je na ta položaj 6. februarja 2020 imenoval predsednik republike Borut Pahor.

Dr. Robert Šumi je ob prevzemu funkcije izpostavil pomen krepitve integritete v vseh sferah družbe: »Gre za drugo plat boja proti korupciji, pri čemer je krepitev integritete usmerjena v preventivno delovanje, ki edino lahko na dolgi rok prinese rezultate. Komisija je pri tem izjemno pomemben državni organ s preventivno nadzorno funkcijo, pri čemer pa se moramo povezovati in sodelovati z drugimi državnimi organi, saj le tako lahko korak za korakom stopamo proti našemu cilju – družbi z visoko stopnjo integritete in ničelno toleranco do neetičnih ravnanj, vključno s koruptivnimi ravnanji.«

Novi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije je poudaril, da si bo prizadeval, da bo sodelovanje vzpostavljeno na prav vseh ravneh družbe in da bo preventivno delovanje zajelo vse segmente prebivalstva – od najmlajših, ki bodo v naslednjih letih in desetletjih določali, v kakšni družbi bomo živeli, do najvišjih odločevalcev in organov vseh vej oblasti, ki morajo s svojimi ravnanji še posebej predstavljati zgled vsem državljanom.

Življenjepis dr. Roberta Šumija je objavljen na tej povezavi.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

 

 

Spremembe pri upravnih, drugih javnopravnih in prekrškovnih postopkih komisije

Ljubljana, 30. marec 2020 – V skladu z interventnim Zakonom o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), ki je začel veljati 29. marca 2020, Komisija za preprečevanje korupcije obvešča o spremembah pri postopkih, ki jih vodi.

Z dnem uveljavitve zakona in do prenehanja razlogov zanje (kar bo ugotovila Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki ga bo objavila v Uradnem listu Republike Slovenije, vendar najdlje do 1. julija 2020) ne tečejo roki v upravnih in drugih javnopravnih zadevah, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), za opravljanje procesnih dejanj strank in za izpolnitev njihovih materialnih obveznosti ter roki za opravljanje procesnih dejanj upravnih in drugih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil in za izdajanje upravnih aktov. V tem obdobju ne tečejo tudi roki v prekrškovnih zadevah.

V priponki komisija podrobneje pojasnjuje, kako bo interventni zakon vplival na posamezne postopke pred komisijo.

Komisija bo še naprej poslovala in izvajala svoje zakonske pristojnosti ter vodila postopke, seveda v skladu z omejitvami, ki jih določa interventni zakon. Komisija tudi še vedno sprejema prijave sumov korupcije in drugih kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (preko spletnega obrazca na spletni strani komisije, po pošti, elektronski pošti in telefonu) ter vloge po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Spremembe pri upravnih, drugih javnopravnih in prekrškovnih postopkih komisije

Ljubljana, 26. marec 2020 – V skladu z interventnim Zakonom o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), ki ga je Državni zbor sprejel 20. 3. 2020 in bo začel veljati dan po objavi v Uradnem listu, Komisija za preprečevanje korupcije obvešča o spremembah pri postopkih, ki jih vodi.

Z dnem uveljavitve zakona in do prenehanja razlogov zanje (kar bo ugotovila Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki ga bo objavila v Uradnem listu Republike Slovenije, vendar najdlje do 1. julija 2020) ne bodo tekli roki v upravnih in drugih javnopravnih zadevah, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), za opravljanje procesnih dejanj strank in za izpolnitev njihovih materialnih obveznosti ter roki za opravljanje procesnih dejanj upravnih in drugih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil in za izdajanje upravnih aktov. V tem obdobju tudi ne bodo tekli roki v prekrškovnih zadevah.

V priponki komisija podrobneje pojasnjuje, kako bo uveljavitev interventnega zakona vplivala na posamezne postopke pred komisijo.

Komisija bo še naprej poslovala in izvajala svoje zakonske pristojnosti ter vodila postopke, seveda v skladu z omejitvami, ki jih določa interventni zakon. Komisija tudi še vedno sprejema prijave sumov korupcije in drugih kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (preko spletnega obrazca na spletni strani komisije, po pošti, elektronski pošti in telefonu) ter vloge po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

 

 

Podatki v aplikaciji Erar spet posodobljeni

Ljubljana, 23. marec 2020 – Komisija za preprečevanje korupcije obvešča, da se podatki o transakcijah javnih subjektov v spletni aplikaciji Erar znova posodabljajo.

 

Uprava RS za javna plačila (UJP) je na podlagi dogovora o posredovanju podatkov plačilnih transakcij v breme zavezancev po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja in podatkov prejetih e-računov proračunskih uporabnikov Komisiji za preprečevanje korupcije včeraj znova začela posredovati podatke, s čimer je začasno prekinila prejšnji teden. Podatki v aplikaciji Erar, ki prikazujejo porabo sredstev, se tako znova posodobljajo, objavljene pa so tudi transakcije za nazaj.

 

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Erar: Komisija trenutno ne prejema podatkov o transakcijah

Ljubljana, 18. marec 2020 – Komisija za preprečevanje korupcije obvešča, da se zaradi ukrepov, ki jih je za preprečevanje možnosti širjenja korona virusa sprejela Uprava RS za javna plačila, do nadaljnjega ne bodo posodabljali podatki o izvedenih transakcijah v aplikaciji Erar.

Komisija za preprečevanje korupcije ima z Upravo RS za javna plačila (UJP) sklenjen dogovor o posredovanju podatkov plačilnih transakcij v breme zavezancev po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja in podatkov prejetih e-računov proračunskih uporabnikov. UJP je komisijo 16. marca obvestil, da bodo zaradi ukrepov za preprečevanje možnosti širjenja korona virusa od 17. marca 2020 do preklica izvajali le nujne naloge, povezane z izvajanjem plačilnih in drugih storitev za proračunske uporabnike, in da komisiji v tem času ne bodo posredovali podatkov o transakcijah in e-računih.

Zaradi tega se tudi podatki v aplikaciji Erar od 17. marca naprej ne posodabljajo, saj so objave o transakcijah in e-računih v Erarju odvisne zgolj od podatkov, ki jih Komisiji za preprečevanje korupcije posreduje UJP.

Takoj, ko bodo podatki s strani UJP spet na voljo, bodo objavljeni tudi v Erarju.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Komisija predala Letno poročilo in Oceno stanja za leto 2019

Ljubljana, 18. marec 2020 – Komisija za preprečevanje korupcije je prejšnji teden Državnemu zboru RS in predsedniku republike posredovala Letno poročilo in Oceno stanja za preteklo leto.

Letno poročilo in Oceno stanja za leto 2019 je senat Komisije za preprečevanje korupcije (komisija) sprejel na 11. seji, 12. marca 2020. Dokumenta je komisija nato v skladu z določbami Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) posredovala Državnemu zboru RS ter tudi predsedniku republike Borutu Pahorju.

V obeh dokumentih komisija podrobneje predstavlja svoje delo v letu 2019. V tem letu je prejela 687 prijav suma korupcije in drugih kršitev ZIntPK, kar je 27 odstotkov več kot v letu 2018. Rešila je 696 prijav suma korupcije in drugih kršitev ZIntPK in pri tem izdala 381 zaključnih dokumentov. V zvezi z ugotovljenimi sumi nepravilnosti in kršitev izven svojih pristojnosti je komisija v lanskem letu organom pregona in odkrivanja podala 40 naznanil in ovadb sumov storitve kaznivega dejanja, drugim nadzornim organom, kot so Računsko sodišče RS, Finančna uprava RS, inšpekcijski organi, nadzorni sveti in nadzorni odbori posameznih subjektov javnega sektorja, Zagovornik načela enakosti in drugi, pa je podala 133 pobud za izvedbo postopka iz njihove pristojnosti.

V Oceni stanja komisija podrobneje obravnava nekatera področja, s katerimi se je v lanskem letu intenzivno ukvarjala: korupcijska tveganja v javnem naročanju, neetične vplive v postopkih kadrovanj, problematiko nasprotja interesov, nezdružljivosti funkcij in lobiranja, korupcijska tveganja na področju zdravstva, problematiko Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, sistemske pomanjkljivosti zakonodajnega postopka, sprejemanje oziroma pripravo kodeksov etike Državnega sveta RS in Državnega zbora RS v skladu s priporočili GRECO …

Letno poročilo je objavljeno na naslednji povezavi, Ocena stanja pa tukaj. Poleg teh dokumentov je komisija pripravila tudi pregled dela senata komisije v lanskem letu ter pregled dela komisije v obdobju 2014-2020. Oba dokumenta sta objavljena na tej povezavi.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Ugotovitve o konkretnem primeru: nasprotje interesov v javnem zavodu

Na podlagi prvega odstavka 11. člena, petega in šestega odstavka 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) ter 207. člena Zakona o splošnem upravnem postopku je senat Komisije za preprečevanje korupcije v sestavi Boris Štefanec (predsednik) in Simon Savski (namestnik predsednika) v postopku ugotavljanja kršitev s področja nasprotja interesov, vodenem zoper nekdanjo poslovodno osebo javnega zavoda, direktorico Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič, Draga, Valerijo Bužan, na 41. seji, dne 7. 11. 2019, sprejel naslednje Ugotovitve o konkretnem primeru, ki jih skupaj z izjasnitvijo obravnavane osebe in ob upoštevanju določb zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, komisija objavlja v nadaljevanju.

Obvestilo o spremembah pri poslovanju s strankami

Ljubljana, 13. marec 2020 – Komisija za preprečevanje korupcije obvešča o spremembah pri poslovanju s strankami zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom.

Javnim uslužbencem komisije se je zaradi izjemnih okoliščin, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi, začasno omogočilo opravljanje dela na domu oziroma izven prostorov delodajalca. Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom še vedno prijav ni mogoče oddati osebno na sedežu komisije. Stranke hkrati naprošamo, da zaradi možnosti občasne nedosegljivosti po telefonu v čim večji meri uporabljajo pisne načine komuniciranja: vprašanja oziroma prijave lahko podajo na elektronski naslov anti.korupcija@kpk-rs.si oziroma po pošti na naslov Komisije za preprečevanje korupcije (Dunajska 56, 1000 Ljubljana). Prijavo lahko podajo tudi prek spletnega obrazca.

Zahvaljujemo se vam za razumevanje.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Priporočila Občini Muta zaradi neustreznega upravljanja s tveganji nastanka nasprotja interesov

Ljubljana, 12. marec 2020 – Komisija za preprečevanje korupcije je obravnavala sum kršitve določb nasprotja interesov v Občini Muta in zaradi zaznanih kršitev pri glasovanju občinskih svetnikov Občini Muta izdala priporočila.

Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) je v konkretnem primeru ugotovila kršitve nasprotja interesov, in sicer pri glasovanju na sejah občinskega sveta, kjer so občinski svetniki, ki so bili sami kandidati za člane različnih svetov javnih zavodov oziroma za člana skupščine določenega javnega podjetja, sodelovali pri obravnavi in glasovanju – torej so glasovali sami zase, s tem pa niso ravnali v skladu z določbami Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) in se niso sami izločili iz glasovanja o sebi oziroma niso o okoliščinah nasprotja interesov predhodno pisno obveščali predstojnika, župana občine.

ZIntPK v 12. točki 4. člena določa, da so nasprotje interesov okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pa skladno s 13. točko 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.

10. točka 4. člena ZIntPK opredeljuje, da so uradne osebe funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja. Med funkcionarje po 6. točki 4. člena ZIntPK spadajo tudi funkcionarji v drugih državnih organih in samoupravnih lokalnih skupnosti , med katere pa Zakon o lokalni samoupravi uvršča tudi občinske svetnike. Družinski člani pa so definirani v 7. točki 4 člena ZIntPK, in jih predstavljajo zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s posameznikom živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti.

Komisija v Sistemskem načelnem mnenju glede dolžnosti izogibanja nasprotju interesov pri odločanju na svetih javnih zavodov in podobnih kolektivnih organih subjektov javnega sektorja, št. 06211-9/2012-24 z dne 3. 7. 2012 razlaga, da glasovanje člana sveta javnega zavoda oziroma podobnega kolektivnega organa subjekta javnega sektorja zase, za svojega družinskega člana ali za drugo povezano osebo (osebo, s katero član sveta ima ali je imel osebne, poslovne ali politične stike) predstavlja nedovoljeno nasprotje interesov po zakonu in so se mu člani takih organov dolžni izogniti. Komisija ugotavlja, da gre za relativno razširjeno prakso v javnem sektorju, ko pri odločanju v povezavi z izbiro/imenovanjem oseb na različne funkcije in položaje pri dajanju soglasij k imenovanju na posamezne funkcije in položaje glasujejo zase ali za povezane osebe.

Pomembno je tako dejansko nasprotje interesov kot tudi »zgolj« videz nasprotja interesov. V prvem primeru gre za neposredno zlorabo javne funkcije oziroma službe za zasebne interese oziroma nedovoljeno uporabo javne funkcije za dajanje neupravičene koristi z javnim funkcionarjem ali uslužbencem povezani osebi ob neenakopravnem obravnavanju drugih. Po drugi strani pa že videz nasprotja interesov, ki ne pomeni nujno vsebinske nepravilnosti ali nezakonitosti, pomembno ogroža javno zaupanje v pravilno, zakonito, transparentno in objektivno izvajanje javne funkcije ali službe; s tem pa zmanjšuje integriteto in verodostojnost tako samega organa kot posamezne funkcije ali službe. Slednje pa je konstitutivni in nujno potreben element delovanja demokratičnih institucij ter pravne države. Nosilec javne funkcije ali službe mora delovati ne samo zakonito in v javnem interesu (storiti vse, da se izogne dejanskemu nasprotju interesov), ampak tudi na način, da s svojim delovanjem (npr. videzom nasprotja interesov) ne poglablja javnega nezaupanja v institucije in ogroža njihove integritete.

Uradna oseba, ki med izvajanjem svoje službe ali funkcije zazna dejansko ali možno nasprotje interesov se mu mora tako v skladu z 38. členom ZIntPK izogniti na enega od naslednjih načinov:

  • tako da se v celoti izloči iz obravnave in odločanja oziroma opravljanja delovnih nalog v povezavi s konkretnim primerom in o tem nemudoma obvesti predstojnika (in v primeru kolektivnega organa odločanja tudi ostale člane) ali
  • tako da začasno prekine z delom na zadevi in o nasprotju interesov nemudoma obvesti predstojnika (če tega nima, pa komisijo), ki oceni, ali je nasprotje interesov podano ali ne oziroma ali bi videz nasprotja interesov v konkretnem primeru lahko v taki meri ogrozil integriteto in zakonitost izvajanja javne funkcije oziroma službe, da je potrebna izločitev uradne osebe.

Izločitev iz obravnave ali odločanja v konkretnem primeru ne sme biti zgolj formalna oziroma tehnična; na osebi in njenemu predstojniku oziroma drugih članih kolektivnih organov je, da z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da je oseba tudi dejansko (in ne zgolj formalno) izločena iz odločanja oziroma možnosti vplivanja na obravnavo konkretne zadeve. Zavedati se je potrebno tudi, da je najboljši ukrep za zaščito integritete delovanja določenega javnega subjekta, funkcije ali službe proaktivna transparentnost, torej vnaprejšnje razkritje povezav in interesov ali njihovega videza, ki bi lahko obremenili postopek.

Da bi občinski svetniki v celoti uresničili zakonsko zahtevo ZIntPK glede dolžnega izogibanja okoliščinam nasprotja interesov, bi morali v skladu s prvim odstavkom 38. člena ZIntPK takoj, ko so ugotovili, da so se znašli v okoliščinah, ki pomenijo nasprotje interesov, o teh okoliščinah pisno obvestiti svojega predstojnika, ki je v konkretnem primeru župan ali pa se samoiniciativno izločiti (prvi odstavek 37. člena ZIntPK) tako iz razprave kot iz glasovanja o imenovanju predstavnika ustanovitelja v svet javnega zavoda, kjer so bil tudi sami kandidati ali pa so bili kandidati njihovi družinski člani.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE