Osrednje novice

Usposabljanje o lobiranju in vplivanju za zaposlene na Akosu

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je za zaposlene na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (Akos) danes izvedla usposabljanje z naslovom Lobiranje ali nezakonito vplivanje.

V okviru spletnega usposabljanja, ki se ga je udeležilo okoli 50 zaposlenih na Akosu, je vodja Službe za nadzor na Komisiji Katja Mihelič Sušnik predstavila institut lobiranja, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da lahko govorimo o lobističnem stiku, kdaj lahko govorimo o zakonitem in kdaj o nezakonitem lobiranju ter naloge in odgovornost javnih uslužbencev v povezavi z lobiranjem. Predstavila je tudi razliko med lobiranjem in vplivanjem, kdaj lahko govorimo o nezakonitem oziroma neetičnem vplivanju, kako se takšna nezakonita ali neetična ravnanja odražajo v kršitvah integritete ter kako naj javni uslužbenec, ki doživlja tovrstne vplive, ravna in kakšne pristojnosti pri tem ima Komisija.

Prihodnji teden bo Komisija ponovila usposabljanje na isto temo še za drugo skupino zaposlenih na Akosu.

Predstavnik Komisije sodeloval na delovnem srečanju Združenih narodov

Včeraj in danes je v okviru priprav na posebno zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov proti korupciji, ki bo potekalo junija letos v New Yorku, potekalo delovno srečanje, ki se ga je udeležil tudi predstavnik Komisije za preprečevanje korupcije.

Šlo je za tretje, zadnje, delovno srečanje pred junijskim posebnim zasedanjem, ki je potekalo tako v živo na Dunaju kot po spletu. Udeležil se ga je tudi svetnik za evropsko in mednarodno sodelovanje Komisije Gregor Pirjevec, ki je za sodelujoče predstavnike drugih držav članic pripravil predstavitev v okviru panela »Izkoriščanje polnega potenciala izobraževanja in tehnologije v prizadevanjih za preprečevanje in boj proti korupciji«. Predstavil je aplikacijo za prikaz porabe javnih sredstev Erar, sistem prijave premoženjskega stanja z elektronskimi obrazci in druge instrumente informacijske tehnologije, ki povečujejo transparentnost javne sfere.

Usposabljanje za Skupnost občin Slovenije

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je v soorganizaciji Skupnosti občin Slovenije pripravila usposabljanje s področja zakonskih novosti.

V okviru usposabljanja, na katerem je sodelovalo 34 udeležencev, je vodja Službe za nadzor pri Komisiji Katja Mihelič Sušnik predstavila zakonske novosti v skladu s sprejeto novelo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki so stopile v veljavo 17. novembra 2020. Tovrstna usposabljanja in izobraževanja so del preventivnih dejavnosti, ki jih Komisija izvaja za vse zainteresirane tako v javnem kot zasebnem sektorju.

Zaključen postopek v zvezi s sofinanciranjem raziskovalnih projektov Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je zaključila postopek v zvezi s sofinanciranjem raziskovalnih projektov za leto 2020 Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS). Po tem, ko je bila o uvedbi postopka pred Komisijo javnost že obveščena, sporočamo, da zadeva ni bila sprejeta v nadaljnjo obravnavo.

Zadeva se je nanašala na sume nepravilnosti pri podeljevanju sredstev ARRS iz javnega razpisa za sofinanciranje raziskovalnih projektov za leto 2020. Komisija je na osnovi novinarskih vprašanj uvedla predhodni preizkus, v katerem je pridobila dokumentacijo in pojasnila ARRS ter preverila javno dostopne podatke. V okviru predhodnega preizkusa Komisija v zadevi ni zaznala sumov kršitev iz lastnih pristojnosti, zato je nadaljnjo obravnavo zadeve zavrnila.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Obvestilo interesnim organizacijam glede poročanja o lobiranju

Z dnem 17. 11. 2020 je začel veljati in se uporabljati noveliran Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju: ZIntPK). Ta uvaja novost poročanja o dejavnostih lobiranja tudi za interesne organizacije, ki morajo Komisiji za preprečevanje korupcije poročati o dejavnosti lobiranja za neregistrirane lobiste.

Skladno z določbo tretjega odstavka 63. člena ZIntPK mora interesna organizacija, za katero lobira oseba iz četrtega odstavka 58. člena ZIntPK (neregistrirani lobisti), Komisiji pisno, prek elektronskega obrazca, poročati o lobiranju, in sicer najkasneje do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto.

Neregistriranemu lobistu se ni potrebno vpisati v register pri Komisiji, da bi lahko izvajal dejanja lobiranja, vendar ima pri tem absolutno omejitev, tj. da lahko lobira samo za interesno organizacijo, v kateri je:

  • zaposlen oziroma v delovnem razmerju,
  • njen zakoniti zastopnik ali
  • njen izvoljeni predstavnik.

Komisija priporoča, da interesne organizacije uporabijo možnost sprotnega poročanja, saj se je s tem mogoče izogniti situaciji, da bi poročanje o posameznem lobističnem stiku izostalo.

Interesna organizacija pa Komisiji ni dolžna poročati o dejavnosti lobiranja, ki jo je zanjo izvajal registrirani lobist, saj bo o tej Komisiji poročal registrirani lobist v svojem poročilu o delu.

Skladno z določbo četrtega odstavka 63. člena ZIntPK neprofitna interesna organizacija zasebnega sektorja, ki nima zaposlenih (npr. neprofitno športno društvo brez zaposlenih), Komisiji o lobiranju ne poroča. Upošteva se merilo zaposlitve na letni ravni.

Interesne organizacije so pravne osebe zasebnega prava in druge pravno urejene oblike združevanja fizičnih ali pravnih oseb, v imenu in na račun katerih lobist opravlja dejavnost lobiranja (13. točka 4. člena ZIntPK). Med interesne organizacije je tako mogoče šteti vse formalno organizirane oblike združevanja, kot npr. podjetja (tudi s.p.), zbornice, društva, sindikati, prostovoljske organizacije, zavodi, nevladne organizacije ipd.

Obrazec ‘Poročilo o delu interesne organizacije‘ je dostopen na spletni strani: https://registri.kpk-rs.si/registri/lobisticni_stiki/.

Interesne organizacije lahko zaradi tehničnih razlogov pri pripravi obrazca na strani Komisije,  poročilo v letošnjem letu oddate do dne 1. 3. 2021.

V primeru vprašanj nas lahko pokličete tudi po telefonu na št. 01 400 57 10.

Komisija podala priporočila mestni občini Murska Sobota

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je zaključila postopek v zvezi s poslovnim sodelovanjem mestne občine Murska Sobota s podjetjem Zgodba d. o. o. Zaradi zaznanih korupcijskih tveganj je občini izdala priporočila za ravnanje v podobnih postopkih v prihodnje.

Ker je bila javnost o postopku pred Komisijo že seznanjena, Komisija obvešča, da ni potrdila kršitev določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Je pa Komisija na podlagi proučene dokumentacije ugotovila, da oddajanje naročil mestne občine na način, da je k oddaji ponudbe povabila zgolj enega ponudnika, pri čemer pa ni utemeljila ocene gospodarnosti takšnega ravnanja, predstavlja korupcijsko tveganje. Na ta način se namreč ustvarja videz netransparentnega javnega naročanja, neenakopravne obravnave ponudnikov, negospodarnosti in onemogočanja konkurence med ponudniki ter se znižuje preglednost naročanja, kar pa omogoča izbiro točno določenega, ne nujno najboljšega, ponudnika in izključitev preostalih ponudnikov. Zaradi vsega navedenega je pomembno, da naročnik argumentirano pojasni razloge, zaradi katerih se je odločil za izbiro takšnih postopkov, česar pa občina v konkretnih primerih ni storila.

Glede na zaznana korupcijska tveganja je Komisija murskosoboški občini priporočila, naj v luči transparentnosti v vseh postopkih naročanja, ki jih vodi po 11. členu Notranjega navodila za oddajo javnih naročil, za katera ni potrebna objava na portalu javnih naročil, argumentirano pojasni razloge, zaradi katerih se je odločila za tovrsten način javnega naročanja in da se poslužuje takšnega načina javnega naročanja zgolj izjemoma in ne praviloma. Občini je Komisija tudi predlagala, naj prouči, ali bi bilo treba predmetno navodilo dopolniti, in naj ugotovljena korupcijska tveganja opredeli v načrtu integritete.

Odziv Komisije na rezultate indeksa zaznave korupcije: Ne moremo biti zadovoljni

Ohranjanje položaja Slovenije na Indeksu zaznave korupcije, ki ga je danes objavila organizacija Transparency International, ne more biti razlog za zadovoljstvo – ne Komisije za preprečevanje korupcije ne naše države in družbe.

Slovenija na Indeksu zaznave korupcije 2020 ohranja isto mesto kot lani, 35., prav tako je bila že tretje leto zapored ocenjena z enakim številom točk (60 od maksimalnih 100), kar jo še vedno uvršča pod povprečje držav EU in OECD.

Rezultati glede zaznave korupcije ne ponujajo razlogov za zadovoljstvo, ohranjanje mesta na indeksu in ocena, kot jo Slovenija dobiva že zadnjih nekaj let, pa zagotovo ni – in ne sme biti – cilj naše družbe in države. Glede na to, da je minulo leto najbolj zaznamovala epidemija Covid-19 in z njo povezana kriza, ki je v dobršni meri razgalila pomanjkljivosti v kriznem odzivanju mnogih držav ter številna korupcijska tveganja v povezavi s tem, pa izboljšanja rezultata Slovenije na indeksu niti ni bilo pričakovati.

Tudi Komisija za preprečevanje korupcije je v okviru temeljitega pregleda nabav zaščitne opreme za spopadanje z epidemijo Covid-19 zaznala številna korupcijska tveganja. Ta je nujno bolje obvladovati, za kar je Komisija organom javnega sektorja že podala priporočila za ravnanje v prihodnje. Le z uspešnim upravljanjem korupcijskih tveganj se namreč lahko dvigne zaupanje javnosti v delo javnega sektorja in posledično tudi zmanjša raven zaznave korupcije. Komisija tudi v letošnjem letu nadaljuje z delom na področju pregleda nabav zaščitne opreme, kot tudi s preiskavami sumov konkretnih kršitev, ki so bili zaznani.

Razlogov za stagnacijo seveda ne gre iskati zgolj v krizi, povezani s Covid-19. Čeprav je bila lani vendarle sprejeta novela Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije – kar je bil pomemben premik po večletnem zastoju pri spreminjanju zakonskega okvira Komisije – pa Komisija še vedno čaka na izpolnitev obveznosti glede zagotovitve dodatnih finančnih sredstev za naloge, ki so posledica zakonskih sprememb. Komisija je namreč dobila dodatne pristojnosti, ki zahtevajo nove zaposlitve, posodobiti mora informacijsko tehnologijo ter financirati projekte neprofitnih organizacij zasebnega sektorja. Hkrati Komisija še vedno čaka tudi na odobritev novega zaposlovanja, za kar ima sredstva v proračunu že zagotovljena.

To so nujni predpogoji za učinkovitejše delo Komisije, s katerim bi še bolj prispevala h krepitvi integritete in preprečevanju korupcije ter s tem h krepitvi pravne države, posledično pa tudi k boljšim rezultatom glede zaznave korupcije. Družba, v kateri bo integriteta visoko cenjena vrednota, koruptivna ravnanja pa nesprejemljiva za najširši krog državljanov, je glavni dolgoročni cilj Komisije. Tako je tudi prednostni projekt, ki ga je Komisija skupaj s partnerji začela izvajati lani, Integriteta: skupni cilj generacij, usmerjen v krepitev integritete družbe s pomočjo vzgojno-izobraževalnega sistema, od vrtcev naprej.

A k tem ciljem morajo stremeti tudi drugi. V prvi vrsti so to najvišji nosilci javnih pooblastil, ki morajo biti s spoštovanjem zakonskih in etičnih standardov ter visoko stopnjo integritete zgled vsem ostalim. Hkrati pa lahko prav vsak posameznik z lastno odgovornostjo in integriteto prispeva k izgradnji boljše družbe.

Obvestilo za osebe, odgovorne za javna naročila, glede prijave datuma nastopa dela in popisa premoženjskega stanja

Novela ZIntPK-C je prinesla novost tudi na področju prijave premoženjskega stanja oseb, odgovornih za javna naročila (v nadaljevanju OJN). Glede na to Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) v nadaljevanju podaja pojasnila in praktična primera, kako naj OJN izpolnjujejo obrazec za prijavo premoženjskega stanja pred oziroma po uveljavitvi novele ZIntPK-C.

OJN, ki so v letu 2020 prvič sodelovali v postopkih javnega naročanja pred uveljavitvijo ZIntPK-C, torej do 17.11.2020, sporočijo podatke o premoženjskem stanju tako, da kot datum nastopa dela kot oseba, odgovorna za javna naročila, navedejo datum sklepa, s katerim so bile v preteklem letu prvič imenovane v nek postopek javnega naročanja in na ta isti datum popišejo tudi premoženjsko stanje.

Primer: OJN v letu 2020 sodeluje v postopku javnega naročanja. Naročnik ga je s sklepom imenoval v strokovno komisijo 5. 6. 2020 (torej pred 17.11.2020), zato ga je naročnik prijavil Komisiji kot zavezanca od tega datuma dalje. Navedeno pomeni, da mora OJN kot datum nastopa funkcije oz. dela označiti 5. 6. 2020. V tem primeru OJN v obrazec isti datum vpiše tudi za stanje, na katerega se nanaša poročilo o premoženjskem stanju. Datum dneva, ko zavezanec izpolnjuje obrazec, se kreira samodejno. Za prijavo premoženjskega stanja OJN se v tem primeru upoštevajo mejne vrednosti, kot so veljale med 1 .1 .2020 in 16. 11. 2020 (več informacij o mejnih vrednostih lahko najdete tukaj).

Zaradi zakonskih sprememb in posledičnih tehničnih omejitev obstoječega obrazca za poročanje o premoženjskem stanju (do posodobitve obrazca) OJN, ki so v 2020 prvič sodelovale v postopkih javnega naročanja v obdobju po uveljavitvi ZIntPK-C, torej od vključno 17.11.2020 dalje, sporočijo podatke o premoženjskem stanju tako, da kot datum nastopa dela kot oseba, odgovorna za javna naročila, navedejo datum 31. 12. 2020 in v obrazcu na isti datum popišejo tudi svoje premoženjsko stanje.

Primer: OJN v letu 2020 sodeluje v postopku oddaje javnega naročila. Naročnik ga je s sklepom prvič imenoval v strokovno komisijo 10. 12. 2020 (torej po 17.11.2020), zato ga je naročnik prijavil Komisiji kot zavezanca. OJN mora (do posodobitve obrazcev) prijaviti kot datum nastopa funkcije oz. dela 31. 12. 2020. Isti datum vpiše tudi za stanje, na katerega se nanaša poročilo o premoženjskem stanju. Datum dneva, ko zavezanec izpolnjuje obrazec, se kreira samodejno. Glede na to, da v skladu z novelo ZIntPK OJN izpolni obrazec pod pogojem, da je ocenjena vrednost posameznega javnega naročila, pri katerem je sodeloval, enaka ali višja od 100.000 eurov brez DDV, OJN (do posodobitve obrazcev) v 3. točki obrazca kot vrsto naročila izbere “drugi postopki oddaje JN”.