Splošno o načrtu integritete


KAJ JE NAČRT INTEGRITETE?

  • Načrt integritete vas obvešča o tveganjih pri vašem delu.

Vsaka dejavnost vključuje določena tveganja in ne glede na to, kaj počnemo, lahko gre kaj narobe. V zasebnem življenju se teh tveganj običajno dobro zavedamo – razumemo, da nam lahko tatovi ukradejo premoženje, v kolikor ne zaklenemo vhodnih vrat, in da nas lahko neprevidno prečkanje ceste stane celo življenja. Pri opravljanju poklicnih nalog so posledice napačnih odločitev za posameznika praviloma manj usodne (ali pa celo zadevajo zgolj druge osebe) ter bolj oddaljene in včasih celo neoprijemljive. Pri osredotočanju na delovne naloge zato nanje nismo tako pozorni ali se jih sploh ne zavedamo. Izdelava načrta integritete je priložnost, da tveganjem posvetimo več časa, sprejet dokument pa vam omogoča stalen vpogled v tveganja, na katera ste v postopku izdelave načrta pomislili vi ali vaši sodelavci. Načrt integritete je torej zbirka tveganj v vaši organizaciji.

  • Načrt integritete vsebuje ukrepe, da se tveganja ne bi uresničila.

Tveganja se lahko slej kot prej uresničijo. Zato je, ko smo enkrat z njimi seznanjeni, smiselno razmisliti, ali lahko sprejmemo določene ukrepe, s katerimi zmanjšamo verjetnost uresničitve tveganj ali jih celo odpravimo. Načrt integritete je namenjen tudi temu, da organizacije določijo enkratne, občasne ali stalne aktivnosti, ki jih bodo izvrševale za preprečevanje uresničitve identificiranih tveganj. Ko so ti ukrepi potrjeni s strani predstojnika, postanejo obvezna navodila za delo, zato je naloga vsakega uslužbenca, da se z njimi seznani.


ČESA SE JE POTREBNO ZAVEDATI PRI UPORABI NAČRTA INTEGRITETE?

  • Tveganj v javnem sektorju ne doživljamo kot lastna tveganja.

Mnoga tveganja v javnem sektorju uslužbenci kot lastna dojemamo zgolj v manjši meri, saj ob njihovi uresničitvi nismo oškodovani sami, temveč je oškodovan javni interes. To ne pomeni, da smo javni uslužbenci brezbrižni do javnega interesa, vendar je povsem človeško, da bomo tem tveganjem posvečali manj pozornosti. Zato je še toliko bolj pomembno, da k obvladovanju tveganj v javnem sektorju pristopimo načrtovano in kolektivno, ter da vodstvo organizacije samo uresničuje tak pristop in z zgledom k temu spodbudi tudi druge.

  • Načrt integritete je vedno odprt za predloge vas in vaših sodelavcev.

Potem ko enkrat razumemo logiko tveganj in ukrepov kot njihovega nasprotnega pola, lahko začnemo svoj delovni proces, pa tudi delovne procese svojih sodelavcev, gledati tudi skozi to prizmo. To ne pomeni, da smo pesimistični in da vedno pričakujemo najslabše, le da se zavedamo, da je preprečevati boljše kot zdraviti. Na tak način bo naša institucija notranje delovala bolje, navzven pa ji bosta rasla ugled in zaupanje javnosti. Zato imamo vsi javni uslužbenci pravico in dolžnost na tveganja opozoriti ter po možnosti predlagati tudi rešitve.

  • Načrt integritete deluje, če ga uporabljate.

Ni skrivnost, da v mnogih organizacijah načrt integritete ni zaživel v polni meri, saj pogosto po izdelavi načrta na tveganja in njihovo obvladovanje pozabimo. Zato priporočamo, da znanje o možnih tveganjih in veljavnih ukrepih redno obnavljamo (na primer na zborih kolektiva) kakor tudi kritično presojamo učinke ukrepov – če ukrep ne deluje, na to opozorimo; če se spomnimo boljšega, ga predlagamo. In najpomembnejše – če pri našem delu pride do kakršnega koli neželenega dogodka, razmislimo, ali je bil ta dogodek posledica uresničenja že zaznanega tveganja in ali bi lahko v zvezi s tem tveganjem še kaj ukrenili.

  • Načrt integritete uspeva v kolektivih, ki si želijo narediti korak naprej.

Načrt integritete je orodje, ki je usmerjeno v prihodnost. Ne glede na to, kakšne razmere vladajo v organizaciji, je vedno mogoče kakšno stvar izboljšati. Kolektiv najbolje ve, katerih tem se v danem trenutku ne splača lotevati in katere so tiste stvari, ki motijo vse. Tudi v obdobju pred načrti integritete so v vsaki organizaciji delovali posamezniki, ki so si prizadevali izboljšati razmere, ko ostali niso imeli volje, znanja in morda tudi poguma. Načrt integritete daje takim zaposlenim oporo pri njihovih prizadevanjih in z zapisom ukrepov poskrbi za trajnost napredka, ki so ga pomagali doseči.

  • Načrt integritete je sredstvo samozaščite in ne izpostavljanje organizacije

Načrt integritete je pogosto napačno razumljen kot izpostavljanje ranljivosti organizacije. Resnica je ravno nasprotna! Če v vaši organizaciji pride do uresničitve določenega tveganja in boste lahko pokazali, da ste se tveganja zavedali, o njem razpravljali in ga z različnimi ukrepi poskušali preprečiti, bodo vaši nadzorni organi uresničitev tveganja bolj verjetno pripisali naključju, zunanjim vplivom ali človeškemu faktorju kot slabemu upravljanju vaše organizacije.


KAJ NAČRT INTEGRITETE NI?

  • Načrt integritete ni namenjen izpostavljanju konkretnih kršitev

Ključno je, da učenje iz neljubih izkušenj ne postane lov na individualno odgovornost – za to že obstajajo mehanizmi in postopki. Načrt integritete naj bo v pomoč pri oceni, ali so obstoječi ukrepi učinkoviti oziroma ali se izvajajo, ter pri sprejemanju odločitev, kaj bi se dalo v bodoče še postoriti.

  • Načrt integritete ni opravilo, ki ga izvedete enkrat, nato pa nanj pozabite

Načrt integritete je orodje, ki ga morate imeti stalno pred očmi. Ko ga enkrat izdelate, morate vsake toliko preveriti, ali še ustreza dejanskemu stanje. Če ne, ga morate posodobiti. Prav tako morate redno izvajati sprejete ukrepe in o izvajanju poročati.