Poročanje in aktivnosti v letu 2017


Komisija vsebine prečiščenega akcijskega načrta v letu 2017 ni spreminjala ali dopolnjevala. Iz tega razloga je nosilce ukrepov v začetku februarja 2018 pozvala, naj se v svojih poročilih opredelijo predvsem do tistih ukrepov, pri katerih so bile v letu 2017 izvedene morebitne nove oziroma dodatne aktivnosti, ki v njihovih prejšnjih poročilih niso zajete. Pri ukrepih, za katere so do zdaj že poročali, da so bili ustrezno izvedeni oziroma da so bili cilji, ki so jih ti ukrepi zasledovali, doseženi na drugačen način, pa so se nosilci ukrepov v aktualnem poročilu lahko sklicevali na njihova pretekla poročila oziroma poročanja.

Do konca marca 2018 je komisija prejela 169 poročil zavezancev o izvajanju akcijskega načrta. O svojih aktivnostih je tako poročalo 13 ministrstev, 14 organov v sestavi ministrstev, 4 vladne službe, 6 inšpektoratov, 48 upravnih enot in 86 občin. Poleg navedenih so poročila posredovali še Vrhovno sodišče RS, Sodni svet, Vrhovno državno tožilstvo RS, Državni zbor RS, Državni svet RS, Računsko sodišče RS ter Informacijski pooblaščenec.

V nadaljevanju komisija podaja kratek pregled stanja glede izvajanja nekaterih ukrepov in aktivnosti iz akcijskega načrta.


Javna pooblastila in koncesije

Na področju javnih pooblastil in koncesij sta v akcijskem načrtu že od leta 2009 kot aktivnosti, ki lahko pripomoreta k odpravljanju vzrokov za nastanek korupcije, predvideni tudi preučitev korupcijskega tveganja pri prenosu javnih pooblastil na zasebni sektor ter analiza postopkov za dodelitev koncesij (A.1.5.) ter preučitev možnosti za dodelitev koncesij zasebnikom in nevladnim organizacijam na vseh področjih, kjer je to smotrno z vidika gospodarnosti (B.1.14.).

Jasnih pravil, ki bi urejala podeljevanje koncesij, tudi na ravni EU ni bilo vse do leta 2014, ko je bila končana reforma javnega naročanja, v sklopu katere je bil oblikovan tudi ustrezen, uravnotežen in prožen pravni okvir za podeljevanje koncesij. Ta naj bi vsem gospodarskim subjektom EU zagotavljal pravno varnost ter učinkovit in nediskriminatoren dostop do trga. V paketu treh direktiv je bila sprejeta tudi Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (Uradni list Evropske Unije, 2014, št. 94), ki bi jo morali v slovenski pravni red prenesti do 18. 4. 2016.

Ministrstvo za finance je lani poročalo, da Republiki Sloveniji do izteka tega datuma sicer ni uspelo izvesti prenosa, je pa Ministrstvo za finance v letu 2016 začelo s pripravo predloga Zakona o postopkih za podeljevanje koncesij (ZPPK), s katerim naj bi se na podlagi povsem nove zakonodaje EU na področju podeljevanja koncesij zagotovila transparentnost v postopkih podeljevanja ter prožen in uravnotežen pravni okvir za podeljevanje koncesij, s katerim se zagotavlja pravna varnost, prosto opravljanje storitev in preprečuje izkrivljeno delovanje notranjega trga.

V letu 2017 je bil predlog ZPPK, s katerim se bo v slovenski pravni red prenesla Direktiva 2014/23/EU, dokončno oblikovan. Z njim se urejajo postopki za podeljevanje koncesij, ne ureja pa se same vsebine koncesij, saj je to v pristojnosti resornih ministrstev. V prvi polovici leta se je preučevalo tudi možnost, da se omenjena direktiva v pravni red Republike Slovenije prenese z novim Zakonom o gospodarskih javnih službah, vendar do realizacije tega predloga ni prišlo. Zato je Ministrstvo za finance v novembru 2017 pospešeno pristopilo k realizaciji zgoraj omenjenega predloga ZPPK-ja. Omenjeni zakon je skupaj z novim Zakonom o javno-zasebnih partnerstvih Vlada RS sprejela na seji 21. 12. 2017 in ga posredovala v sprejem v državni zbor. Trenutno je predlog zakona v državnozborski proceduri.

Cilj novega zakona je določiti enotna pravila za postopke za podeljevanje koncesij za gradnje in storitve ne glede na vrednost, razen za koncesije na področjih, ki so izvzeta iz uporabe direktive. Določa se obvezna pripravljalna dejanja, ki jih je treba izvesti, da se sprejme odločitev za podelitev koncesije. Pomemben cilj zakona je jasno določiti, kdaj se šteje, da je koncesijsko razmerje vzpostavljeno in da je za vzpostavitev koncesijskega razmerja nujen prenos tveganj na koncesionarja, določiti obvezno obličnost in vsebino koncesijske pogodbe, urediti pravila za izvajanje koncesije s podizvajalci, pravila glede spreminjanja koncesijske pogodbe med njeno veljavnostjo ter prenehanje koncesijske pogodbe. Posebej se urejajo tudi pravila in pogoji za neposredno sklenitev koncesijske pogodbe. Predlog zakona določa, da mora ureditev sistema podeljevanja koncesij in njegovo izvajanje med drugim temeljiti tudi na načelih gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti postopkov podeljevanja koncesij, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti.


Zakonodajni postopek

Med ključnimi ukrepi Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji je tudi dosledno upoštevanje predpisanega zakonodajnega postopka, pri čemer je temeljni cilj predvsem zagotoviti transparenten zakonodajni postopek in s tem omogočiti nadzor najširše javnosti nad nastajanjem zakonov (A.3.3.).

Pri zagotavljanju transparentnosti zakonodajnega postopka ter vključevanja javnosti v pripravo predpisov je na normativni ravni v preteklih letih sicer prišlo do določenega napredka, vendar pa implementacija teh norm v praksi pogosto ostaja nezadovoljiva. Komisija je v letu 2017 pristopila k identifikaciji sistemskih pomanjkljivosti zakonodajnega postopka in s tem namenom med drugim pregledala in analizirala večje število predlogov predpisov v različnih fazah zakonodajnega postopka. Ugotovitve komisije dodatno pritrjujejo njenim dosedanjim zaznavam, ki jih je izpostavila že v lanskem poročilu. Komisija je takrat opozorila na zaskrbljujočo količino predlogov predpisov, katerih obravnava in sprejem potekata po nujnem postopku, s čimer je bistveno omejena možnost sodelovanja strokovne in druge javnosti. Preveč pogoste so še vedno tudi kršitve predpisanega 30 – 60 dnevnega roka za posvetovanje z javnostjo.

V fazi, ki je namenjena javni razpravi, je problematično tudi pogosto objavljanje vsebinsko pomanjkljivih predlogov in osnutkov predpisov, ki ne vsebujejo vseh elementov, kot jih določa 9. a člen Poslovnika Vlade RS. Pogosto je objavljeno le besedilo členov, manjkajo pa povzetek vsebine s strokovnimi podlagami, ključna vprašanja in cilji predlagane ureditve. Ti elementi bistveno prispevajo k boljši obveščenosti splošne javnosti in posledično tudi k večji vključenosti javnosti v pripravo predpisa ter k bolj kakovostni javni razpravi.

Komisija pri vključevanju javnosti v pripravo predpisov zaznava tudi slabo prakso izvrševanja načela odzivnosti iz Resolucije o normativni dejavnosti, v skladu s katerim je treba sodelujoče obveščati o razlogih za upoštevanje ali neupoštevanje njihovih pripomb, predlogov in mnenj. Načelo odzivnosti je sicer izraženo v Poslovniku Vlade RS, vendar pa po mnenju komisije določbe v poslovniku niso najbolj ustrezne, saj določajo, da je predlagatelj predpisa sodelujoče o razlogih za upoštevanje ali neupoštevanje njihovih pripomb dolžan obvestiti šele v 15 dneh po sprejemu predpisa ali od posredovanja predloga predpisa v nadaljnji postopek. Komisija ocenjuje, da se posledično tudi zaradi te določbe v praksi to načelo redko upošteva na način, da bi bile informacije o (ne)upoštevanju pripomb na predlog predpisa podane v zgodnejši fazi priprave predloga predpisa, na primer v okviru izvedene javne predstavitve in s pisnim povzetkom po njenem zaključku. Načelo odzivnosti in načelo transparentnosti bi bilo mogoče še bolj učinkovito izvajati tako, da bi bile vse prejete pripombe zainteresirane javnosti ažurno javno objavljene na spletni strani, kjer bi bil predpis tudi sicer posredovan v javno razpravo. Prav aktivno sodelovanje z javnostjo (na primer javna obravnava in pisna korespondenca s sodelujočimi v času priprave predloga predpisa) predstavlja večje jamstvo za upoštevanje kakovostnih komentarjev pri oblikovanju predloga predpisa, saj se s tem veča verjetnost, da se bosta obe strani pravilno razumeli. Izmenjava stališč, izkušenj in znanja lahko bistveno prispeva k razjasnitvi vseh okoliščin, ki se nanašajo na normativni okvir, s tem pa je lažje pravilno opredeliti prevladujoči javni interes, ki naj ga predpis zasleduje.

V praksi se pogosto nezadovoljivo upošteva tudi minimalno priporočilo iz Resolucije o normativni dejavnosti, ki predvideva pripravo poročila o sodelovanju javnosti s predstavitvijo vpliva na rešitve v predlogu predpisa. Omenjeno priporočilo je normativno ustrezno urejeno v Navodilu za izvajanje Poslovnika Vlade RS št. 10 oziroma v Prilogi 1 tega navodila, s katero je natančno določena vsebina in oblika spremnega dopisa vladnega gradiva, ki kot obvezno sestavino vključuje tudi predstavitev sodelovanja javnosti. Komisija zaznava, da predlagatelji predpisov v praksi te informacije podajajo zelo različno. Tako je v nekaterih gradivih sodelovanje javnosti podrobno opisano, navedene in pojasnjene so pripombe, ki jih je prejel predlagatelj predpisa v času njegove priprave, (ne)upoštevanje pripomb in komentarjev pa je opremljeno z ustrezno obrazložitvijo. Po drugi strani smo priča gradivom, ki so v tem delu zelo skopa – navedeni oziroma našteti so zgolj sodelujoči, ki so podali pripombe, medtem ko vsebina pripomb ni povzeta nikjer.

Z zaznanimi sistemskimi pomanjkljivostmi je komisija v letu 2017 seznanila Urad za razvoj pri Ministrstvu za javno upravo, nanj naslovila pobudo za njihovo odpravo ter obenem predlagala nekatere rešitve za izboljšanje stanja na tem področju. Komisija bo v letu 2018 pobudo naslovila tudi na preostale ključne deležnike (predvsem Generalni sekretariat Vlade RS) in še naprej aktivno delovala na tem področju, ukrepi, ki so predvideni v akcijskem načrtu, pa se morajo v prihodnje ustrezno konkretizirati.

Da bi se zagotovila zakonodajna sled tudi pri pripravi občinskih predpisov, je bil v letu 2017 v Program Vlade RS za krepitev integritete in transparentnosti 2017-2019 vključen tudi ukrep »Zakonodajna sled pri pripravi občinskih predpisov«, kot nosilec izvedbe ukrepa pa je določeno Ministrstvo za javno upravo. Cilj ukrepa je občinam omogočiti lažje načrtovanje in posvetovanje z javnostjo pri pripravi predpisov na lokalni ravni ter zagotoviti čim bolj uporabna navodila na področju zagotavljanja večje preglednosti v postopku sprejemanja občinskih predpisov, prav tako pa javnosti omogočiti vpogled v celoten proces zakonodajne sledi, vezan na postopek priprave predpisa, ter v prijavljene lobistične stike v času sprejemanja posameznega predpisa. Ministrstvo za javno upravo je v ta namen pripravilo »Priporočila občinam za izvedbo procesa zagotavljanja zakonodajne sledi pri pripravi predpisov« s pripadajočimi obrazci, ki so bila posredovana vsem slovenskim občinam, predstavljena pa so bila tudi na dveh strokovnih posvetih, in sicer junija v Ljubljani in oktobra v Mariboru. Ministrstvo za javno upravo je prav tako skupaj s Skupnostjo občin Slovenije, Centrom za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) in regionalnimi stičišči nevladnih organizacij pripravilo »Smernice za vključevanje občanov in drugih zainteresiranih skupin v procese odločanja v občini«, ki občinam služijo kot temeljno orodje za učinkovitejše vključevanje občank in občanov v sprejemanje vseh pomembnih odločitev v občini. Smernice, ki so bile občinam v obliki zloženke posredovane oktobra 2017, po oceni Ministrstva za javno upravo ponujajo ključne korake in odgovore na vprašanja, ki se pojavijo med posvetovanji v raznovrstnih primerih odločanja, na primer o odloku, strategiji razvoja občine, prostorskem načrtu ali proračunu.

Ministrstvo za javno upravo v svojem poročilu prav tako izpostavlja, da z namenom dviga zavedanja o transparentnosti in integriteti v organih lokalnih skupnosti že od leta 2013 sistematično nadzira ključne predpise občin z izvajanjem nadzora občinskih predpisov. Nadalje je namen omenjenega tudi zajemanje podatkov, stališč in predlogov občin za pripravo strokovnih podlag za spremembe in dopolnitve zakonodaje s področja lokalne samouprave ter izvajanje Strategije razvoja lokalne samouprave do leta 2020. V letu 2017 je Ministrstvo za javno upravo opravilo nadzor v skupno 64 občinah, pri čemer je pri pregledu poslovnikov občinskega sveta posebno pozornost namenilo prav ureditvi sodelovanja občanov pri pripravi predpisov in občine opozorilo, da morajo takšno posvetovanje opraviti v fazi priprave predpisa, saj je faza sprejemanja predpisa namenjena odločanju organov občine.


Etična načela, strokovno usposabljanje javnih uslužbencev ter specialistična izobraževanja policistov, tožilcev in sodnikov

Eden od ciljev, ki so zasledovani z akcijskim načrtom, je tudi dvig ravni integritete posameznikov in organov kot celote ter zagotovitev spoštovanja veljavnih etičnih načel. V akcijski načrt so bili zato vključeni tudi ukrepi, ki predvidevajo izobraževanja in usposabljanja javnega sektorja s področja preprečevanja in prijavljanja korupcije ter spoštovanja načel poklicne etike.

Komisija v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi in dolgoročnimi usmeritvami že vrsto let pripravlja in izvaja usposabljanja s področja integritete, etike in preprečevanja korupcije. Tako je v letu 2017 izvedla 38 izobraževanj, ki so imela skupno 1.781 slušateljev, in s tem krepila zavedanje javnih uslužbencev o pomenu integritetnega in etičnega delovanja ter preprečevanja korupcije. Komisija pri izvajanju izobraževanj redno sodeluje z Upravno akademijo Ministrstva za javno upravo in v okviru njenega programa dvakrat letno izvede seminar na teme, ki izhajajo iz ZIntPK-ja, večino preostalih izobraževanj pa običajno na podlagi povpraševanja izvede neposredno pri posamezni instituciji, kjer predava celotnemu kolektivu. Komisija je v letu 2017 v sodelovanju z Upravno akademijo Ministrstva za javno upravo razvila tudi nov poglobljen modul v okviru Usposabljanja za vodenje v upravi ter izvedla nekaj usposabljanj za vodilne javne uslužbence o etiki, integriteti in preprečevanju korupcije. V letu 2017 je skladno z usmeritvami OECD-ja nadaljevala tudi z osveščanjem o problematiki podkupovanja tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju. O tem je lani med drugim predavala tudi uslužbencem Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Policije, Urada RS za preprečevanje pranja denarja ter Vrhovnega in Specializiranega državnega tožilstva RS.

Utrjevanje in dvig ozaveščenosti javnih uslužbencev in funkcionarjev na področju integritete in transparentnosti je kot eno od področij ukrepanja opredeljeno tudi v Programu Vlade RS za krepitev integritete in transparentnosti 2017-2019. Kot izhaja iz prvega vmesnega poročila o izvajanju tega programa, aktivnosti, ki jih izvajajo Upravna akademija Ministrstva za javno upravo, Komisija za preprečevanje korupcije, Center za izobraževanje v pravosodju Ministrstva za pravosodje in Policijska akademija Ministrstva za notranje zadeve, uspešno potekajo.

Iz poročila Ministrstva za javno upravo izhaja, da so usposabljanja oblikovana za različne ciljne skupine. Izobraževanja so bila tako denimo izvedena za javne uslužbence, ki opravljajo naloge s področja javnih naročil, za katere je značilno povečano tveganje za pojav korupcije ali nasprotja interesov, z namenom dviga osebne integritete pa so bila usposabljanja izvedena tudi za člane svetov javnih zavodov, s poudarkom na članih svetov, ki jih je v svet zavoda imenoval ustanovitelj, to je Republika Slovenija. V letu 2017 se je preko Upravne akademije Ministrstva za javno upravo, s katero, kot rečeno, aktivno in redno sodeluje tudi komisija, usposabljalo več kot 700 udeležencev. Od začetka junija 2017 so v njihovi organizaciji in v sodelovanju s Transparency International Slovenija potekala usposabljanja s področja etike, integritete in transparentnosti ter preprečevanja korupcije za javne uslužbence. Poudarek je bil na dveh modulih, in sicer »Javno naročanje in obvladovanje korupcijskih tveganj«, ki je bil do konca leta 2017 izveden osemkrat, ter »Osebna integriteta v javnem sektorju«, ki je bil izveden dvakrat.

Komisija je v sodelovanju z Upravno akademijo Ministrstva za javno upravo ter Ministrstvom za javno upravo leta 2017 tudi začela s pripravo e-orodij, ki bi bila lažje in vedno dostopna vsem zaposlenim v javnem sektorju, ki bi želeli osvežiti znanja s področja krepitve integritete in preprečevanja korupcije. Pri tem naj bi se prva tovrstna orodja osredotočala na najpomembnejše institute ZIntPK-ja, in sicer krepitev integritete, nasprotje interesov, lobiranje in omejitve poslovanja na področju javnega naročanja in priprave predpisov.

Ministrstvo za javno upravo poroča, da bodo v okviru ukrepa, vključenega v Program Vlade RS za krepitev integritete in transparentnosti 2017-2019, pregledani programi usposabljanj za javne uslužbence, da bi ugotovili, v kolikšnem obsegu so vsebine s področja integritete in transparentnosti že uvrščene v usposabljanja ter v obvezne in alternativne izpite (obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv, izpiti). Ob upoštevanju ugotovitev bodo predmetne vsebine razširjene oziroma dodane oblikam usposabljanj in izpitov. Za funkcionarje bodo med drugim pripravljena usposabljanja glede pravilnega odziva ob lobiranju in prijavi lobističnih stikov. Dodatno bo Ministrstvo za javno upravo za uporabo pri usposabljanjih pripravilo elektronski vprašalnik o integriteti, prek katerega bodo uslužbenci lahko sami preverili svoje znanje. Z navedenimi aktivnostmi se zasleduje cilj izboljšanja poznavanja pravilnega odzivanja in ravnanja v javnem sektorju v situacijah povezanih z nasprotjem interesov, darili, lobiranjem, opravljanjem dodatnih dejavnosti in nezdružljivostjo funkcij ter visoka stopnja ozaveščenosti glede integritete in odgovornega ravnanja z javnimi sredstvi.

Vrhovno državno tožilstvo v sodelovanju s Centrom za izobraževanje v pravosodju Ministrstva za pravosodje za tožilce in strokovno osebje redno organizira izobraževanja s področja korupcije, goljufij, davčnih zatajitev in protipravnih ravnanj storjenih pri računovodstvu, s posebnim poudarkom na kaznivih dejanjih v mednarodnem poslovanju, kot to narekuje ukrep C.3.1. iz akcijskega načrta. V letu 2017 so bila tako izvedena predavanja o izzivih pri odkrivanju in pregonu gospodarske kriminalitete (s poudarkom na bančni kriminaliteti), o uporabi prometnih podatkov operaterjev mobilnih komunikacij v kazenskem postopku, specialistično usposabljanje s področja poslovne kriminalitete in kriminalitete javnega sektorja s poudarkom na insolventni problematiki, forum o finančni in gospodarski kriminaliteti, posvet o kriminalistični in kazenskopravni vidik davčne kriminalitete, seminar na temo razumevanja računovodskih izkazov in odražanje računovodskih prevar v računovodskih izkazih, posvet o gospodarski kriminaliteti ter, kot že omenjeno, tudi usposabljanje na temo Konvencije OECD o boju proti podkupovanju javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju. Tudi Policija na področju specialističnih izobraževanj vsako leto izvede dva strokovna posveta s področja korupcije, in sicer enodnevni strokovni posvet z operativnimi delavci, ki se ukvarjajo s problematiko korupcije, ter dvodnevni posvet, na katerem se obravnavajo aktualne teme s področja preiskovanja korupcijske kriminalitete. Enodnevni posvet je namenjen strokovnemu izobraževanju in predstavitvi novosti s področja dela o problematiki korupcije, na dvodnevna usposabljanja pa so vabljeni tudi predstavniki sodstva, tožilstva, komisije in drugih državnih inštitucij glede na aktualno temo posameznega izobraževanja.

V okviru specialističnih usposabljanj je v akcijskem načrtu kot ukrep predvidena tudi izdelava usmeritev za proaktivno odkrivanje korupcijskih kaznivih dejanj. V povezavi s tem Ministrstvo za notranje zadeve v svojem poročilu navaja, da so bile v letu 2017 pripravljene in sprejete Temeljne usmeritve za izdelavo srednjeročnega načrta razvoja in dela policije za obdobje 2018-2022. V okviru prvega strateškega cilja »Preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj« je bila Policiji izdana srednjeročna usmeritev, da mora nameniti posebno pozornost odkrivanju in preiskovanju hudih oblik organizirane kriminalitete, gospodarske kriminalitete z veliko pridobljeno premoženjsko koristjo, kaznivih dejanj v škodo finančnih interesov Republike Slovenije in EU ter korupcije, pri čemer je treba okrepiti medinstitucionalno in mednarodno sodelovanje. Za merjenje uspešnosti uresničevanja tega strateškega cilja sta bila določena kazalnika, ki izhajata iz navedene usmeritve, in sicer število obravnavanih zgoraj naštetih kaznivih dejanj ter delež usposobljenih policistov za preiskovanje hujših oblik gospodarske in korupcijske kriminalitete.


Neodvisnost sodstva

Med pomembnejšimi ukrepi, ki so navedeni v Resoluciji o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji so zagotavljanje neodvisnosti in samostojnosti sodstva in tožilstva, s posebnim poudarkom na neodvisnosti pri imenovanju in napredovanju sodnikov in tožilcev (C.1.1. in C.1.2.).

Glede zagotavljanja neodvisnosti in samostojnosti sodstva pri imenovanju in napredovanju sodnikov Ministrstvo za pravosodje pojasnjuje, da je bil s sprejetjem novega sistemskega Zakona o sodnem svetu (Uradni list RS, št. 23/17; ZSSve) na zakonodajni ravni narejen pomemben korak tudi na področju zagotavljanja kakovostnih kadrov v sodstvu. ZSSve je bil sprejet 25. 4. 2017, uporabljati pa se je začel 20. 11. 2017. Ministrstvo za pravosodje izpostavlja, da je temeljna naloga Sodnega sveta na eni strani varovati neodvisnost posameznih sodnikov in sodstva kot celote, na drugi strani pa spodbujati odgovornost, učinkovitost in kakovost sodstva. Ti nalogi naj bi Sodni svet uresničeval zlasti z izbiro kandidatov za sodniška mesta, sprejemanjem meril za kakovost dela sodnikov, odločanjem o napredovanju sodnikov, vlaganjem zahtev za izdelavo ocene sodniške službe za posameznega sodnika in zahtev za službeni nadzor sodnikovega dela, vlaganjem pobud za uvedbo disciplinskega postopka, presojo ocene, da sodnik ne ustreza sodniški službi, zaradi katere sodniku sodniška funkcija preneha, odločanjem o prenehanju sodniške funkcije in sodniške službe, imenovanjem in razreševanjem predsednikov sodišč, razen predsednika Vrhovnega sodišča RS, ter z odločanjem o pritožbah sodnikov, ki menijo, da jim je bil kršen njihov neodvisni položaj ali neodvisnost sodstva.

Poleg navedenih nalog, so po mnenju Ministrstva za pravosodje ključne rešitve, ki jih uveljavlja ZSSve, usmerjene v krepitev vloge in položaja Sodnega sveta kot organa, ki je z vidika organizacije državne oblasti organ sui generis in ga ni mogoče uvrstiti v nobeno od treh vej oblasti, z določitvijo novih pristojnosti na področju sodne uprave ter prenosa pristojnosti v povezavi z disciplinskimi postopki zoper sodnike pa naj bi ta organ pomembno prispeval k povečanju splošnega zaupanja v pravosodje.

V povezavi z ukrepom, ki predvideva prenos pristojnosti za imenovanje sodnikov na predsednika republike, Ministrstvo za pravosodje poroča, da v luči priprave širše reforme sodniške organizacijske zakonodaje – predvsem z vidika ustavnega načela delitve oblasti – preučuje tudi predlog za drugačen način imenovanja vrhovnih sodnikov, ki bi bil neodvisen od zakonodajne ali izvršilne veje oblasti.


Učinkovitost predkazenskega in kazenskega postopka

Za zagotavljanje večje učinkovitosti predkazenskega in kazenskega postopka je v Resoluciji o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji in v akcijskem načrtu predvidenih več ukrepov (»C.1.3. Povečanje učinkovitosti predkazenskega postopka«, »C.1.4. Preučitev možnosti opredelitve novih preiskovalnih metod«, »C.2.3. Področje racionalizacije dela državnega tožilstva« in drugi).

Ministrstvo za pravosodje je že lani poročalo, da je večino teh ukrepov naslavljala novela Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki jo je v letu 2016 pripravilo Ministrstvo za pravosodje, Vlada RS pa jo je na seji potrdila marca 2017.

S predlaganimi spremembami bi se okrepila učinkovitost tožilstva, policije ter sodišč pri odkrivanju, pregonu in sojenju zlasti najbolj zahtevnih oblik gospodarskega, bančnega in drugega kriminala, ki ga najpogosteje izvršujejo vplivni posamezniki s finančno oziroma družbeno močjo. Po oceni Ministrstva za pravosodje bi novela v doslej zelo izoliran in nesodoben način delovanja teh organov prinesla prelomne spremembe in možnosti za učinkovitejše delovanje. Z njimi naj bi vse institucije v vseh fazah kazenskega postopka dobile vzvode in jasno odgovornost zagotoviti hitrejši in učinkovitejši kazenski postopek.

Predlog novele je bil v Državnem zboru RS po vetu Državnega sveta RS zavrnjen, zato aktivnosti na tem področju tudi v prihodnje ostajajo aktualne.


Nevladne organizacije

Posebno poglavje je v akcijskem načrtu namenjeno nevladnim organizacijam. Med zakonodajnimi ukrepi so tako med drugim predvideni oblikovanje krovnega predpisa (nacionalni program razvoja nevladnih organizacij) o sodelovanju nevladnih organizacij z državnimi organi v vseh treh vejah oblasti, analiza obstoječih predpisov z vidika možnosti sodelovanja nevladnih organizacij pri delu državnih organov (E.1.1.) ter oblikovanje in sprejem enotnih kriterijev za njihovo financiranje (E.1.2.).

Predlog Strategije razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva je 14. 9. 2017 na seji potrdil Svet Vlade RS za spodbujanje razvoja prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij. Omenjeno strategijo Vlada RS vidi kot priložnost za opredelitev in uskladitev ukrepov, ki bodo pripomogli k temu, da bodo nevladne in prostovoljske organizacije kot eden od ključnih gradnikov civilne družbe prispevale k uresničevanju načel pluralnosti in demokracije v družbi. Slovenija do oblikovanja te strategije na tem področju ni imela celovitega strateškega dokumenta. V omenjeni strategiji je navedeno, da se le-ta nanaša na razvoj nevladnih organizacij, temeljni strateški cilji, ki jih zasleduje, pa so dobro razvit, učinkovit in inovativen nevladni sektor, ki je sposoben ustrezno identificirati in nasloviti potrebe svojega okolja ter se nanje učinkovito in uspešno odzivati; povezan, stabilen, manj razdrobljen in trajnostno naravnan nevladni sektor ter kakovostno organizirano in trajnostno naravnano prostovoljstvo, ki je široko prepoznano kot vrednota in pomembno prispeva k družbeni blaginji. Strategija temelji na sistematičnosti in postopnosti zastavljenih ukrepov, ki so bili kot potrebni in koristni identificirani v neposrednem dialogu z nevladnimi in prostovoljskimi organizacijami ter resornimi ministrstvi. Državnim organom nalaga konkretne ukrepe tako za izboljšanje pogojev delovanja nevladnih in prostovoljskih organizacij v Republiki Sloveniji kot za okrepitev in optimizacijo svojega sodelovanja z njimi. V skladu z zapisanim v strategiji je njen namen okrepiti in optimizirati resorske pristope in sodelovanje, zato v prvi vrsti naslavlja predvsem sistemska oziroma horizontalna vprašanja razvoja nevladnega sektorja, zlasti vprašanje krepitve splošnega podpornega okolja ter optimizacijo sodelovanja države z nevladnimi organizacijami. V strategiji je prav tako navedeno, da strateški razmisleki po posameznih področjih še naprej ostajajo v domeni ministrstev in predmet resornih politik ter strateških dokumentov.

V enega izmed sklopov strategije sodi tudi ureditev in optimizacija obstoječega statusno-pravnega okvirja, finančnega, infrastrukturnega podpornega okolja in profesionalizacije nevladnih organizacij za njihov razvoj. Ministrstvo za javno upravo poroča, da je Vlada RS oktobra 2017 sprejela predlog Zakona o nevladnih organizacijah (Uradni list RS, št. 21/18; ZNOrg), ki ga je posredovala Državnemu zboru RS v sprejem po rednem postopku. Njegov namen naj bi bila celostna ureditev statusa nevladnih organizacij ter pospešitev njihovega razvoja. Cilji ZNOrg-a so tako opredeliti kriterije, kdaj se določena organizacija šteje za nevladno organizacijo in s tem v slovenski pravni red vnesti enotno definicijo tega pojma, celostno urediti pridobitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu za vse organizacije ne glede na njihovo pravno organizacijsko obliko ter pospešiti razvoj slovenskih nevladnih organizacij. V ta namen se predlaga sprejem vrste ukrepov, ki bo takšen razvoj sistematično določil kot tudi natančnejšo določitev pristojnosti ministrstev glede razvoja nevladnih organizacij.

Med poglavitnimi rešitvami, ki jih po mnenju Ministrstva za javno upravo prinaša ZNOrg, je tudi opredelitev nekaterih pravic in ugodnosti za organizacije s statusom nevladne organizacije v javnem interesu, ki bodo spodbudile njihov razvoj in jim omogočile lažje doseganje javno koristnih ciljev. Opredeljuje se izključna pravica do uporabe poimenovanja »nevladna organizacija v javnem interesu« v svojem imenu ali pri poslovanju, prednost pri javnih razpisih, ki so namenjeni nevladnim organizacijam ter posebna proračunska postavka za spodbujanje razvoja nevladnih organizacij. Z zakonom se bo prav tako zagotovilo posvetovalno telo vlade, ki bo spremljalo razvoj nevladnih organizacij in dajalo mnenje h ključnim predlogom predpisov in politik, ki zadevajo delovanje in razvoj nevladnih organizacij. Takšno posvetovalno telo bo sestavljeno iz predstavnikov vlade in predstavnikov nevladnih organizacij in po predstavljalo prostor za usklajevanje mnenj in stališč med obema stranema ter bo hkrati nudilo vladi in ministrstvom podporo pri sprejemanju in spremljanju ukrepov za razvoj in krepitev nevladnih organizacij.

Ministrstvo za javno upravo v svojem poročilu prav tako navaja, da se bodo za dodaten razvoj nevladnega sektorja v okviru njihovega ministrstva zagotavljala določena sredstva, ki bodo namenjena financiranju tako imenovanih horizontalnih nalog nevladnih organizacij in prostovoljstva. Sredstva se bodo določila ob vsakokratnem finančnem načrtu na posebni proračunski postavki in se nevladnim organizacijam dodeljevala na podlagi javnih razpisov, ki jih bo po predhodnem posvetovanju s Svetom Vlade RS za spodbujanje in razvoj prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij pripravilo Ministrstvo za javno upravo.

Poleg aktivnosti, ki so v tokratnem letnem poročilu vsebinsko bolj izpostavljene, pa iz prejetih poročil izhaja, da je bilo kar nekaj ukrepov, ki so v akcijskem načrtu še vedno navedeni kot aktualni, v preteklosti že ustrezno realiziranih. To bo komisija upoštevala ob prihodnjih posegih v akcijski načrt, ko bo takšne ukrepe iz akcijskega načrta črtala in po potrebi v okviru istih področij opredelila nove aktivnosti.