Komisija je postopek začela na podlagi prijav, ki jih je prejela januarja 2022 in v katerih so bili očitki, da vlada »Kitajcem ni podelila koncesije za upravljanje letališča« in da »naj bi prišlo do ukaza iz vrha ministrstva, da se določenih vlog za javno-zasebno partnerstvo ne sme obravnavati«. Komisija je v postopku pridobila in vpogledala v dokumentacijo, pridobljeno v drugi zadevi, ki jo je vodila v povezavi z razvojem letališča Edvarda Rusjana, ter pridobila dokumentacijo in pojasnila MzI, izvedla pa je tudi razgovor z obravnavano osebo (Juretom Lebnom) in pričo.

V postopku je Komisija ugotovila, da je Jure Leben kot takratni državni sekretar na MzI vplival oziroma dal navodila v povezavi z vodenjem konkretnega postopka. Posledica upoštevanja teh navodil je kršitev 34. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, ki javnemu partnerju nalaga, da vlogo o zainteresiranosti za javno-zasebno partnerstvo obravnava in o njej odloči v štirih mesecih od prejema. Jure Leben je tako svojo funkcijo uporabil v nasprotju z zakonom ter ni ravnal v skladu s prvim standardom Etičnega kodeksa funkcionarjev v Vladi RS in ministrstvih, saj dana navodila niso bila v okviru in na podlagi zakona, s čimer je kršil integriteto, kot je definirana v 3. točki 4. člena ZIntPK.

Takšno ravnanje izniči namen pravno reguliranih postopkov

Navodila, naj da javni uslužbenec vlogo v predal, in vztrajanje pri tem – tudi ob izrecnem opozorilu uslužbenca, da je MzI vezan na rok odgovora – so v nasprotju s standardom integritete, kot se pričakuje od funkcionarjev. Komisija opozarja, da se s takšnimi ravnanji izniči načelo enakopravnosti in namen pravno reguliranih postopkov, ki naj bi zagotavljali objektivno presojo, krepijo pa se klientelizem, korupcijska tveganja in netransparentno odločanje v zadevah.

Zoper ugotovitve Komisije je Jure Leben sprožil upravni spor. Upravno sodišče je s sodbo, izdano v januarju 2024, tožbo Lebna zavrnilo in potrdilo ugotovitve Komisije tako z vsebinskega kot postopkovnega vidika.

Komisija še izpostavlja, da se integriteta v institucijah vedno gradi in krepi od zgoraj navzdol, k čemur največ prispevajo funkcionarji z visoko stopnjo integritete. Od njih se v prvi vrsti pričakuje profesionalno in odgovorno ravnanje (ki temelji na zakonitosti, strokovnosti in etičnosti) ter posebna skrbnost in dolžnost pri odpravljanju tveganj in krepitvi integritete javnega sektorja.

Z namenom vzpostavljanja ustreznih standardov ravnanja funkcionarjev in drugih uradnih oseb v prihodnje Komisija v nadaljevanju objavlja Ugotovitve o konkretnem primeru v celoti, skupaj z obema izjasnitvama obravnavane osebe in sodbo Upravnega sodišča RS, kot to določa šesti odstavek 11. člena ZIntPK.