Kot je bilo ugotovljeno v konkretnem primeru, se je obravnavana oseba z delodajalcem svojega družinskega člana – to je Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana – dogovarjala glede njegove zaposlitve, bila prisotna na njegovem razgovoru ter nato sprejela končno odločitev in z njim zaradi »splošne kadrovske stiske« tudi podpisala pogodbo o zaposlitvi za dopolnilno delo.

Center IRIS bi kljub družinski povezavi obravnavane osebe lahko z omenjenim sicer sklenil pogodbo o zaposlitvi za dopolnilno delo, vendar bi morala obravnavana oseba takoj ob zaznavi okoliščin nasprotja interesov, torej po odločitvi o njegovi zaposlitvi, o teh okoliščinah obvestiti predsednico sveta zavoda ter počakati na odločitev sveta zavoda. Družinske vezi namreč predstavljajo povečano tveganje za nastanek nasprotja interesov, saj je v takšnih primerih ne glede na vse okoliščine nemogoče zagotoviti objektivnost in nepristranskost odločanja. Izločitev iz postopka je zato v takšnih primerih pričakovani standard.

Svet zavoda bi moral odločiti o izločitvi ravnateljice Centra IRIS, za nadaljnje vodenje predmetnega zaposlitvenega postopka pa pooblastiti drugo ustrezno osebo, na primer pomočnico ravnateljice.

Komisija je v tem primeru uvedla tudi prekrškovni postopek.

Z namenom vzpostavljanja ustreznih standardov ravnanja uradnih oseb v prihodnje Komisija v nadaljevanju objavlja ugotovitve o konkretnih primerih v celoti, skupaj z izjasnitvijo, kot to določa šesti odstavek 11. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Ugotovitve so pravnomočne, saj obravnavana oseba zoper njih ni vložila tožbe v upravnem sporu.