Komisija je postopek začela na podlagi prijave, prejete v letu 2022, ki se je nanašala na medijsko objavo v zvezi z menjavo nadzornika, ki naj bi razkril zaupni dokument. V okviru postopka je Komisija pridobila pojasnila in dokumentacijo STA in Združenja nadzornikov Slovenije, vpogledala v javno dostopne podatke ter opravila razgovor z obravnavano osebo.

Komisija je skrbno preučila dokumentacijo, ki se je nanašala na 7. redno sejo NS STA 8. 3. 2021, pred katero je Radovan Cerjak zahteval, da se mu predloži kopija pogodbe med STA in časopisom Dnevnik. Ugotovila je, da je predsednik NS STA člane NS na seji ustno obvestil, da so vse pogodbe z naročniki tržnih storitev (torej tudi pogodba z Dnevnikom) označene kot poslovna skrivnost; Radovan Cerjak pa je – pred odločanjem in sprejemom kakršnegakoli sklepa NS o pobudi za pridobitev omenjene pogodbe in načinu seznanitve/vpogleda – vzel mapo s pogodbo in aneksom, ki sta bila označena kot poslovna skrivnost, ter zapustil sejo.

Takšno ravnanje ni v skladu s pričakovanjem in odgovornostjo, ki se od člana nadzornega organa zahteva skladno z 28. členom takrat veljavnega Poslovnika o delu NS STA (ta je določal, da NS sprejema svoje odločitve v obliki pisnih sklepov, ki veljajo z dnem sprejetja na seji). NS STA pred njegovim odhodom s seje namreč še ni sprejel nobenega sklepa o tem, na kakšen način se bodo listine pregledovale, zato ravnanje Radovana Cerjaka predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK).

Zakon o Slovenskem državnem holdingu izpostavlja pomen integritete

Od uradnih oseb, med katere spadajo tudi člani organov upravljanja (NS), se namreč pričakuje zakonito in odgovorno ravnanje pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi. Radovan Cerjak bi se tako moral vzdržati vsakršnih ravnanj v nasprotju s poslovnikom, ki ureja delovanje nadzornega sveta in določa pravno dopustne cilje, v skladu s katerimi morajo vsi člani NS delovati.

Pomen integritete poslovodnih oseb in članov organov upravljanja izpostavlja tudi Zakon o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1). V skladu z njim osebe, za katere je Komisija s pravnomočnim aktom ugotovila kršitev integritete, kot jo opredeljuje ZIntPK, ne morejo zasedati mest v nadzornem svetu SDH in družb v upravljanju SDH ter v upravi SDH.

Z namenom vzpostavljanja ustreznih standardov ravnanja funkcionarjev in drugih uradnih oseb v prihodnje Komisija v nadaljevanju objavlja Ugotovitve o konkretnem primeru v celoti, skupaj z izjasnitvijo obravnavane osebe in sodbo Upravnega sodišča RS, kot to določa šesti odstavek 11. člena ZIntPK.