Arhivi

Prosite za mnenje glede spominske umetnine, ki ste jo simbolično prejeli vi in javni zavod v okviru prireditve, in sicer ali predstavlja to darilo na podlagi določb ZIntPK. S tem v zvezi pojasnjujete, da je nosilec lanske tradicionalne prireditve bila občina. Sredstva za izvedbo prireditve se vsako leto zagotavljajo tudi s sredstvi sponzorjev in donatorjev. Ob vsakoletni prireditvi občina izbere umetnino, kot spomin na prireditev, nabavo le te financira iz zagotovljenih sponzorskih sredstev. V času prireditve je običaj, da častni pokrovitelj prireditve simbolično izroči nabavljeno umetnino občini, ki jo v imenu občine sprejme župan. Umetnina ostane na sedežu občine in je v njenem upravljanju. Nosilec letošnje tradicionalne prireditve je bil javni zavod. Ustanoviteljica zavoda je občina, ki je bila nosilka vseh dosedanjih prireditev. Sponzorska sredstva za izvedbo prireditve je občina letos prenesla na novega nosilca prireditve t.j. javni zavod. V času prireditve je častni pokrovitelj simbolično izroči umetnino občini kot spomin na letošnjo prireditev, umetnino pa je javni zavod financiral iz zagotovljenih sponzorskih sredstev.

Komisija na podlagi vaših navedb ocenjuje, da takšne vrste »simboličnega prejema« spominske umetnine ne predstavlja prejetega darila v smislu določb ZIntPK, niti v primeru občine in tudi ne v primeru zavoda, saj v tem primeru ne moremo govoriti o »tipičnem« obdarovanju, kot ga regulira ZIntPK. Na podlagi navedenega zaključujemo, da darila ni potrebno vnesti v seznam prejetih daril.

Odgovor z dne 24. 3. 2017, št. 06271-1/2017-2

Navajate, da ste vsem občinskim funkcionarjem že posredovali po pošti obrazce za evidentiranje sprejetih daril, vendar ugotavljate, da jih nekateri niso izpolnili oziroma vrnili. Zanima vas, kako sedaj izpolniti obrazce, ki jih morate posredovati komisiji.

ZIntPK izrecne pravne podlage, ki bi organom oziroma funkcionarjem nalagala obveznost, da komisiji sporočijo, da v preteklem letu ni bilo prejetih daril, sicer ne vsebuje, vendar v primeru, da od posameznega organa nismo dobili nobene informacije v zvezi z darili, ne moremo vedeti, ali je organ (funkcionar) dolžnost sporočanja opustil ali pa nima za poročati nobenih podatkov o prejetih darilih. V vašem primeru ni potrebno pošiljati praznih seznamov, je pa potrebno obvestiti komisijo, da niste prejeli povratnih informacij od funkcionarjev oziroma, da  funkcionarji niso prejeli nobenega darila, s tem, da ponovno poudarjamo, da ste zavezani sporočati le seznam daril, ki jih je prejel organ oziroma funkcionarji.

Dodajamo še, da se lahko v skladu s 7. alinejo 1. odstavka 77. člena ZIntPK z globo od 400 EUR do 1200 EUR kaznuje za prekršek funkcionar, ki v nasprotju z 31. členom tega zakona sprejetega darila in njegove vrednosti ne vpiše v seznam daril pri organu, v katerem opravlja svojo funkcijo. S tem v zvezi menimo, da bi bilo primerno, da občina vse funkcionarje na to tudi ustrezno opozori.

Odgovor z dne 13.6.2013 št. 06271-1/2013-25

V zavodu ste se srečali s primerom, ko ste po pošti prejeli bankovec za 100 EUR, kot zahvalo za dobro opravljeno storitev. V zvezi s tem želite pojasnilo, ali ste v konkretnem primeru ravnali pravilno, oziroma kako ravnati v takem primeru. – Zanima vas tudi, kako je v primeru, ko kot organ v preteklem letu ne prejmete nobenega darila, in ali je potrebno Komisiji posredovati prazen seznam, kljub temu, da prejetih daril ni bilo.

Skladno s 30. in 34. členom ZIntPK Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) vodi evidenco daril za funkcionarje in državne organe, lokalne skupnosti in nosilce javnih pooblastil. 6. točka 4. člena ZIntPK podrobneje določa, kdo so funkcionarji skladno z ZIntPK. Javni zavod opravlja javno službo. Direktor javnega zavoda po ZIntPK ni funkcionar, zato po ZIntPK komisiji ni dolžan poročati o prejetih darilih, enako velja za druge zaposlene, ki imajo status javnih uslužbencev. Zanje veljajo določbe Zakona o javnih uslužbencih, ki ga je pristojno tolmačiti in razlagati Ministrstvo za javno upravo. Iz vašega dopisa ni razvidno, ali je javni zavod nosilec javnega pooblastila. Če je vaš zavod nosilec javnega pooblastila, za vas veljajo določbe ZIntPK v delu, ki zahteva, da komisiji poročate o darilih, ki jih je prejel zavod kot tak, se pravi o darilih, ki so dana zavodu kot instituciji in ne posameznim javnim uslužbencem ali poslovodnim osebam zavoda.
Iz vašega dopisa tudi ni razvidno, ali je bilo darilo dano zavodu ali konkretnemu javnemu uslužbencu. Omejitve in dolžnosti v zvezi s sprejemanjem daril javnih uslužbencev podrobneje ureja 11. člen Zakona o javnih uslužbencih in na njegovi podlagi Uredba o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi z darili. Podrobneje ravnanje z darili urejata 3. In 7. člen Uredbe o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev. Kot rečeno, teh predpisov komisija ni pristojna razlagati in tolmačiti, zato vam svetujemo, da se za ustrezna pojasnila obrnete na Ministrstvo za javno upravo.
– Komisija na podlagi zbranih podatkov, ki jih komisiji poročajo državni in drugi organi ter organizacije, ki so dolžne voditi sezname daril, pripravi javni katalog daril sprejetih v preteklem letu. ZIntPK izrecne pravne podlage, ki bi organom nalagala obveznost, da komisiji sporočijo, da v preteklem letu ni bilo prejetih daril, sicer ne vsebuje, vendar v primeru, da od posameznega organa nismo dobili nobene informacije v zvezi z darili, ne moremo vedeti, ali je organ dolžnost sporočanja opustil ali pa nima za poročati nobenih podatkov o prejetih darilih. V vašem primeru ni potrebno pošiljati praznega seznama, je pa potrebno obvestiti komisijo, da niste prejeli nobenega darila, s tem, da ponovno poudarjamo, da ste zavezani sporočati le seznam daril, ki jih je prejel zavod, in sicer pod pogojem, da je zavod nosilec javnega pooblastila.

(odgovor z dne 22.9.2011 št. 001-1/2011-786)

V 3. členu Zakona o preprečevanju korupcije je bilo določeno, da se določbe glede prepovedi in omejitve sprejemanja daril uporabljajo tudi za člane individualnih in kolektivnih poslovodnih organov v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije ali lokalne skupnosti. Ali prepoved in omejitve sprejemanja daril še veljajo za člane individualnih in kolektivnih poslovodnih organov v gospodarskih družbah v večinski lasti RS ali lokalni skupnosti ali ne?

Sporočamo vam, da 30. člen ZIntPK (ki je zamenjal ZPKor, ki ga omenjate v svojem dopisu) določa prepoved in omejitve sprejemanja daril za funkcionarje in njihove družinske člane, 34. člen ZIntPK pa določa omejitve in prepovedi sprejemanja daril za državne organe, organe lokalnih skupnosti in nosilce javnih pooblastil. Za člane individualnih in kolektivnih poslovodnih organov v gospodarskih družbah, ki so v večinski lasti Republike Slovenije ali lokalne skupnosti, pa ZIntPK pravil oziroma prepovedi sprejemanja daril ne ureja.

(odgovor z dne 16.8.2011 št. 001-1/2011-713)

Predložili ste pisno opozorilo delodajalca glede izpolnjevanja obveznosti in možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve zaradi nedovoljenega sprejema darila delavke, učiteljice na osnovni šoli s strani staršev učenca. V opozorilu je navedeno, da je delavka ravnala neskladno z ZIntPK in načrtom integritete. Zanima vas, ali ste res kršili ZIntPK v delu, ki se naša na sprejemanje daril javnih uslužbencev.

Sporočamo vam, da ZIntPK ureja prepoved in omejitve sprejemanja daril le za funkcionarje (to so skladno z 6. točko 4. člena ZIntPK poslanci državnega zbora, člani državnega sveta, predsednik republike, predsednik vlade, ministri, državni sekretarji, sodniki, državni tožilci, funkcionarji v drugih državnih organih in občinah, evropski poslanci, generalni sekretar vlade, drugi funkcionarji iz Slovenije v evropskih institucijah in drugih mednarodnih institucijah, generalni sekretar vlade, bivši funkcionarji, dokler prejemajo nadomestilo plače v skladu z zakonom, ter funkcionarji Banke Slovenije) ter državne organe, organe lokalne skupnosti in nosilce javnih pooblastil.
Za javne uslužbence je ureditev glede sprejemanja daril vsebovana v Zakonu o javnih uslužbencih (ZJU) in na njegovi podlagi sprejeti Uredbi o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril. Javni uslužbenec je torej dolžan pri sprejemu daril spoštovati ZJU in Uredbo ter določbe internih aktov delodajalca, če urejajo to materijo in je bil delavec z njimi ustrezno seznanjen.
Komisija za preprečevanje ni pristojna za presojo (ne)dovoljenosti sprejema darila učitelja, ki ima status javnega uslužbenca, saj so njene pristojnosti omejene na nadzor nad spoštovanjem določb ZIntPK, ki glede sprejemanja daril, kot pojasnjeno zgoraj, zavezuje le funkcionarje, ne pa tudi javnih uslužbencev.
Za tolmačenje in razlago ZJU je pristojno Ministrstvo za javno upravo, zato prosimo, da morebitna podrobnejša vprašanja v zvezi s tem naslovite na to ministrstvo.

(odgovor z dne 10.8.2011 št. 001-1/2011-702)

Funkcionarji v Uradu predsednika Republike Slovenije (v nadaljevanju: UPRS) ob obiskih dobijo tudi protokolarna darila, ki se (če postanejo last RS) hranijo v UPRS. Trenutno ste v fazi dogovarjanja z Muzejem novejše zgodovine, da bi jim predali darila, ki jih je v svojem mandatu prejel pokojni dr. Drnovšek (vi primernih prostorov za hrambo ali razstavo nimate). Vendar v Muzeju pravijo, da oni eksponatov (daril) ne smejo več jemati v hrambo, temveč jih prevzamejo zgolj in samo, če se na njih prenese tudi lastninska pravica na teh darilih. Zanima vas, kako na Komisiji tolmačimo prvi odstavek 6. člena Pravilnika o načinu razpolaganja z darili in ali še velja. Ali je razpolaganje s temi darili na način iz tega člena dopusten (“način razpolaganja določi predstojnik”…) oziroma kaj to v praksi pomeni?

Komisija je pri svojem odgovoru izhajala iz določb ZIntPK in Pravilnika o omejitvah in dolžnostih funkcionarjev v zvezi s sprejemanjem daril (Uradni list RS, št. 53/2010 in spremembe 73/2010; v nadaljevanju: Pravilnik), ki še vedno velja. Omenjeni Pravilnik v prvem odstavku 6. člena določa, da način razpolaganja z darilom, ki je postalo last države, določi predstojnik organa, v katerem funkcionar, ki je sprejel darilo, opravlja funkcijo. To v praksi dejansko pomeni, da je predstojnik organa tisti, ki odloča, kako bo organ razpolagal z darili, glede na naravo daril in upoštevaje določbe drugih veljavnih predpisov, za razlago katerih pa komisija ni pristojna.
V luči opisanih okoliščin, da torej na UPRS ni primernih prostorov za hrambo ali razstavo daril, ter da bi darila izročili v last Muzeju novejše zgodovine Slovenije, ki je osrednja državna ustanova, ki zbira, ohranja, dokumentira, preučuje in razstavlja premično in živo dediščino s področja zgodovine slovenskega etničnega prostora od začetka 20. stoletja dalje, Komisija ocenjuje je da tovrstna izročitev daril v skladu z ZIntPK in Pravilnikom dopustna.
Hkrati bi vam svetovali, da pred prenosom daril v last muzeja sprejmete interni akt in v njem določite način ravnanja oziroma razpolaganja s protokolarnimi darili, vključno s kriteriji za izbor daril, ki ostanejo na UPRS oziroma ki jih boste izročili drugim (neprofitnim) državnim oziroma javnim institucijam. Predlagamo, da pri tem postopate na transparenten način, tako da darila izročite več javnim institucijam, v kolikor ne gre za zbirke, oziroma na način, da zainteresiranim institucijam ponudite možnost, da se javijo za sprejem daril, nato pa jih izročite instituciji/institucijam, izbranim na podlagi vnaprej določenih kriterijev. Z izdajo navodila boste tudi poenotili postopke v zvezi z ravnanjem z darili, ki bodo postala last vašega organa, kar bo po oceni Komisije pripomoglo k transparentnosti delovanja vašega organa.

(odgovor z dne 22.2.2012 št. 06271/2012,8)

Na vas so se obrnili starši otrok ene izmed slovenskih osnovnih šol. Njihovi otroci bi želeli svoji razredničarki pred odhodom na porodniški dopust izročiti darilo kot zahvalo za njeno delo. Otroci nameravajo zbrati okoli 60 EUR in razredničarki v tej vrednosti kupiti in izročiti darilo. Ali obstajajo formalne ovire za izročitev tega darila zaradi protikorupcijske zakonodaje, oziroma ali je učiteljica dolžna takšno darilo kakorkoli prijaviti in kako to stori, v primeru, da je dolžna to storiti? Ali je kakršna koli razlika če je nakupljenih več daril v manjši vrednosti (npr. 3x po 20 EUR) oziroma, če je učiteljici izročen darilni bon?

ZIntPK ureja prepovedi in omejitve sprejemanja daril le za funkcionarje ter državne organe, organe lokalne skupnosti in nosilce javnih pooblastil. Omejitve in dolžnosti v zvezi s sprejemanjem daril javnih uslužbencev podrobneje ureja 11. člen Zakona o javnih uslužbencih in na njegovi podlagi Uredba o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi z darili. Za tolmačenje in razlago Zakona o javnih uslužbencih je pristojno ministrstvo, pristojno za javno upravo, zato prosimo, da vprašanje naslovite na pristojno ministrstvo.

(odgovor z dne 22.2.2011 št. 06271-1/2012,6)

Kdo mora voditi seznam daril. Ali so to državni organi ali ves javni sektor?

Sporočamo vam, da morajo skladno s 30. in 34. členom ZIntPK evidenco daril voditi le državni organi, lokalne skupnosti in nosilci javnih pooblastil, pri katerih so zaposleni funkcionarji. Kdo so funkcionarji, podrobneje določa 6. točka 4. člena ZIntPK – to so poslanci državnega zbora, člani državnega sveta, predsednik republike, predsednik vlade, ministri, državni sekretarji, sodniki ustavnega sodišča, sodniki, državni tožilci, funkcionarji v drugih državnih organih in samoupravnih skupnostih, poslanci iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu in drugi funkcionarji iz Slovenije v evropskih institucijah.
Prvi odstavek 32. člena ZIntPK določa, da državni in drugi organi ter organizacije, ki so dolžne voditi sezname daril, kopije teh seznamov za preteklo leto posredujejo Komisiji do 31. marca tekočega leta. Za ostale zaposlene, ki imajo status javnih uslužbencev in jih torej ne zavezujejo določbe ZIntPK glede daril, pa veljajo določbe Zakona o javnih uslužbencih in Uredbe o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi z daril, ki ju je pristojno tolmačiti in razlagati Ministrstvo za javno upravo.

(odgovor z dne 6.2.2012 št. 06271-1/2012-4)

Do kdaj je potrebno Komisiji za preprečevanje korupcije oddati poročilo o prejetih in podarjenih darilih župana mestne občine?

Sporočamo vam, da določbe ZIntPK o prepovedi, omejitvah sprejemanja in poročanja prejetih daril zavezujejo funkcionarje, državne organe, lokalne skupnosti in nosilce javnih pooblastil, pri čemer morajo funkcionarji o prejetih darilih poročati organu, pri katerem opravljajo funkcijo, organ pa Komisiji za preprečevanje korupcije.
32. člen ZIntPK določa, da državni organi in drugi organi ter organizacije, ki so dolžne voditi sezname daril, kopije teh seznamov za preteklo leto posredujejo Komisiji za preprečevanje korupcije do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Na seznam se vpisujejo darila, ki presegajo vrednost 25 evrov.
Opozarjamo tudi, da je po določbah ZIntPK treba voditi sezname daril, prejetih s strani občinskih funkcionarjev in tudi sezname daril, ki jih prejme občina kot organ, kar pomeni, da je potrebno uvrstiti na seznam in Komisiji sporočiti tako darila, ki jih prejmejo občinski funkcionarji kot tudi darila, ki jih prejme občina kot organ.

(odgovor z dne 6.2.2012 št. 06271-1/2012-3)

Kdaj gre za darilo, kdaj za donacijo in kdaj za sponzorstvo in ali lahko v vrtcu prejem vsega trojega zabeležite na isti seznam daril? Kako postaviti ločnico med darilom in donacijo, kdaj je potrebno sestaviti donatorsko pogodbo in kdaj ne in kaj storiti v primeru donatorstva, če samo ena stranka knjiži donacijo? Ali nagrade pri npr. likovnih tečajih sodijo med darila oziroma ali je dovolj, da nagrade, prejete na natečajih, vpišete v seznam daril ali pa so potrebni še nadaljnji postopki?

Skladno s 30. in 34. členom ZIntPK Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) vodi evidenco daril za funkcionarje in državne organe, lokalne skupnosti in nosilce javnih pooblastil. 6. točka 4. člena ZIntPK podrobneje določa kdo so funkcionarji. Vrtec je javno vzgojno izobraževalni zavod, ki izvaja javno službo. Iz določb Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) in Zakona o vrtcih (ZVrt) izhaja, da vrtec ni nosilec javnega pooblastila zato tudi ni zavezanec za poročanje o prejetih darilih po ZIntPK, prav tako ni zavezanec ravnatelj vrtca, ker po ZIntPK nima statusa funkcionarja. Vrtec kot institucija in zaposleni v vrtcu, ki imajo status javnih uslužbencev so v zvezi s sprejemanjem daril dolžni upoštevati in se ravnati po določbah Zakona o javnih uslužbencih (ZJU). ZJU je pristojno tolmačiti in razlagati Ministrstvo za javno upravo, zato vam svetujemo, da se za pojasnila o pravilih glede sprejemanja in evidentiranja daril javnih uslužbencev obrnete na Ministrstvo za javno upravo.

(odgovor z dne 15.12.2011 št. 001-1/2011-965)