Arhivi

Sistemsko načelno mnenje komisije št. 06269-2/2012/1 z dne 3.7.2012 po vaši oceni ne daje jasnega odgovora glede primerov, ko odvetniška družba najprej sklene pooblastilno razmerje s subjektom javnega sektorja, kasneje pa še z njegovim predstojnikom in javnim uslužbencem, ki ju zastopa v njuni osebni zadevi. Iz mnenja komisije sicer izhaja, da pri oblikovanju takšnega razmerja ne gre za nasprotje interesov po ZIntPK, prav tako ni razvidno, da bi takšno razmerje predstavljalo kakršenkoli prekršek. Sprašujete, ali odvetniška družba, potem, ko že zastopa na primer občino v njenih zadevah, lahko prevzame še zastopanje župana in javnega uslužbenca te občine v njuni osebni zadevi?

Komisija je v Sistemskem načelnem mnenju glede nedovoljenih praks v javnem sektorju pri najemanju odvetniških storitev jasno zapisala, kateri primeri oziroma prakse spadajo med tipične primere nasprotja interesov, ki so se mu uradne osebe skladno z ZIntPK dolžne izogniti, in sicer:

– ko uradna oseba za pravno svetovanje ali zastopanje subjekta javnega sektorja, katerega predstojnik je, pooblasti odvetnika, ki je njen družinski član, ali odvetnika iz odvetniške pisarne ali odvetniške družbe, katere partner (ali udeleženec pri dobičku) je njen družinski član;

– ko uradna oseba za pravno svetovanje ali zastopanje subjekta javnega sektorja, katerega predstojnik je, pooblasti odvetnika, odvetniško pisarno ali odvetniško družbo ali sodeluje pri odločanju o podelitvi pooblastil odvetniku, s katerim ima ali je do nedavnega imela sklenjeno zasebno pooblastilno razmerje npr. v kazenskem, civilnem ali upravnem postopku;

– ko uradna oseba za pravno svetovanje ali zastopanje subjekta javnega sektorja, katerega predstojnik je, pooblasti odvetnika, s katerim ima oziroma je do nedavnega imela tesnejše osebne stike (npr. prijateljstvo);

– ko uradna oseba za pravno svetovanje ali zastopanje subjekta javnega sektorja, katerega predstojnik je, pooblasti odvetnika, s katerim ima oziroma je do nedavnega imela tesnejše politične stike.

V naštetih primerih so v ravnanju uradne osebe izpolnjeni vsi znaki nasprotja interesov kot ga določa ZIntPK, in sicer v primerih, ko je zasebno pooblastilno razmerje obstajalo PREDEN je bilo pooblastilo odvetniku dano s strani javnega subjekta. V teh primerih obstoječe zasebno pooblastilno razmerje ustvarja najmanj videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog zastopnika občine (župana), kar že pomeni nasprotje interesov po ZIntPK. Če je zasebno pooblastilo dano pozneje, pri tej pooblastitvi ne moremo govoriti o nasprotju interesov (niti v tem primeru občinski funkcionar ne nastopa v svojstvu uradne osebe), se pa pri tem avtomatično vzpostavi tveganje za nasprotje interesov pri vseh bodočih poslih občine z odvetniško pisarno. V trenutku, ko župan zasebno pooblasti odvetniško družbo, se namreč šteje, da ima s to družbo poslovne stike, kar pomeni, da na ravni občine ne more več odločati o ničemer, povezanem s to odvetniško družbo, ampak se mora bodisi samoizločiti iz vseh postopkov, ki so kakorkoli povezani s to odvetniško družbo (vključno s podpisovanjem pooblastil v imenu občine) ali pa pred vsakim dejanjem, ki se nanaša na to odvetniško družbo, o okoliščinah nasprotja interesov skladno z 38. členom ZIntPK takoj obvestiti Komisijo za preprečevanje korupcije (glede na to, da župan nima predstojnika) in ravnati skladno z njeno odločitvijo. Če odvetniška družba opravlja storitve za občino v večjem obsegu oziroma pri pomembnejših zadevah, lahko to po oceni komisije precej ohromi delo občine, zato je primerno, da župan temeljito razmisli, ali res ni druge opcije kot pooblastitev odvetniške družbe, ki opravlja storitve tudi za občino.

Poleg navedenega v situacijah, ko ista odvetniška družba hkrati opravlja storitve za občino in za občinskega funkcionarja, obstajajo določena korupcijska tveganja, ki se kažejo v tem, da v končni fazi odvetniška družba občini (neposredno ali posredno) zaračuna tudi storitve, ki jih sicer opravlja za občinskega funckionarja kot zasebnika (komisija je tovrstno prakso že zaznala, tako da ne gre le za hipotetično, ampak realno tveganje). V zvezi s tem opozarjamo na absolutno nesprejemljivost tovrstnega ravnanja.

(odgovor z dne 7.8.2013, št. 06262-1/2013,163)

Ali se mora občinski svetnik v izogib nasprotju interesov vzdržati razprave in glasovanja o proračunu, glede na to, da bo del teh sredstev namenjen javnemu komunalnemu podjetju, katerega direktor je?

Vsak član občinskega sveta ima skladno s pristojnostmi občinskega sveta, ki obravnava in sprejema proračun občine, pravico, da vlaga spremembe in dopolnitve k predlogu proračuna in to na vsako proračunsko postavko, med drugim tudi na tisto, ki se nanaša na podjetje/društvo, katerega direktor/zastopnik je. Ne sme pa član občinskega sveta razpravljati in glasovati o posamezni proračunski postavki, ki se nanaša na podjetje/društvo, katerega direktor/zastopnik je, če se o tej postavki razpravlja in glasuje ločeno oziroma posebej. V nasprotnem primeru bi se namreč utegnil ustvariti najmanj videz, da svojih nalog iz pristojnosti občinskega svetnika ne opravlja nepristransko in objektivno.

Nasprotno je glasovanje o občinskem proračunu kot celoti dopustno tudi za občinske svetnike, ki so predstavniki/zastopniki društev ali javnih podjetij, ki se financirajo iz občinskega proračuna. Izločitev teh članov iz glasovanja bi namreč lahko dejansko povzročilo nesklepčnost občinskega sveta in s tem nesprejetje občinskega proračuna, ki je temeljni finančni akt občine.
Odgovor št. 06262-1/2015-61 z dne 03/03/2015

Ali je občinski svetnik občine lahko lobist?

56. člen ZIntPK določa, da je lobist lahko vsaka polnoletna oseba, ki ni zaposlena v javnem sektorju in ji ni bila odvzeta poslovna sposobnost ter ni bila zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, v Republiki Sloveniji pravnomočno obsojena na več kot šest mesecev zapora. Nadalje je določeno, da funkcionar ne sme opravljati dejavnosti lobiranja pred pretekom dveh let, odkar mu je prenehala funkcija. Občinski svetnik kot nepoklicni funkcionar na podlagi Zakona o lokalni samoupravi tako ne more opravljati dejavnosti lobiranja.

Komisija za preprečevanje korupcije (dalje komisija) je prejela vprašanje glede nasprotja interesov v primeru glasovanja na seji občinskega sveta, npr. ko je žena občinskega svetnika kandidatka za ravnatelja osnovne šole in občinski svet skladno s 53. a členom ZOFVI poda mnenje o kandidatih za ravnatelja. Kaj točno pomeni dikcija »glasovanje v okviru delovanja izvoljenih predstavniških teles na lokalnem nivoju«, kjer ne gre za nasprotje interesov, kot je to zapisano v sistemskem načelnem mnenju komisije glede dolžnosti izogibanja nasprotju interesov pri odločanju na svetih javnih zavodov in podobnih kolektivnih organov subjektov javnega sektorja, št. 06211-9/2012/24 z dne 3.7.2012.

ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). V smislu 37. člena ZIntPK mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes.

V Sistemskem načelnem mnenju komisije glede dolžnosti izogibanja nasprotju interesov pri odločanju na svetih javnih zavodov in podobnih kolektivnih organov subjektov javnega sektorja, št. 06211-9/2012/24 z dne 3.7.2012 je med drugim navedeno tudi sledeče:

»… nasprotje interesov po ZIntPK po naravi stvari ne gre interpretirati kot omejevanja splošne glasovalne pravice, glasovanja voljenih predstavnikov v parlamentu ali občinskem svetu ali glasovanja za imenovanje na funkcije znotraj posameznega organa. S tem v zvezi glasovanje zase oziroma za povezane osebe lahko izpolnjuje znake nasprotja interesov po ZIntPK le pri opravljanju javnih nalog, ne pa na primer pri izvajanju splošne volilne pravice (npr. glasovanje zase na splošnih volitvah). Podobno velja za glasovanja v okviru delovanja izvoljenih predstavniških teles na državnem in lokalnem nivoju (tako ZIntPK ne omejuje ustavne pravice poslanca/poslanke, da na glasovanju v okviru svoje poslanske funkcije glasuje po svoji vesti – četudi zase ali za povezano osebo – v kolikor seveda določen glas ni posledica kakšnega kaznivega dejanja, npr. korupcijskega kaznivega dejanja). In nenazadnje, omejitev glasovanja po tem načelnem mnenju se ne nanaša na primere imenovanja oziroma izbire posameznika na funkcijo ali položaj znotraj posameznega organa, kjer imajo aktivno in pasivno volilno pravico zgolj člani organa (npr. izbira predsednika sveta zavoda izmed članov sveta zavoda).V teh primerih se posameznik z glasovanjem zase ne more spraviti v ugodnejši položaj v primerjavi z ostalimi kandidati, saj lahko tudi oni kot člani izbirnega organa glasujejo zase.«

Iz navedenega je zaključiti, da o nasprotju interesov ne moremo govoriti v sledečih primerih:
a)    pri izvajanju splošne volilne pravice (npr.: ko kandidat za občinskega svetnika glasuje zase na lokalnih volitvah; ko kandidat za župana glasuje na lokalnih volitvah zase, itd.),
b)    v okviru delovanja izvoljenih predstavniških teles na državnem in lokalnem nivoju, kadar ne gre za opravljanje javnih nalog v konkretnih primerih, ki se neposredno nanašajo na določenega posameznika, pravno osebo ali drug subjekt, ampak za odločanje o splošnih, sistemskih, strateških, političnih in podobnih zadevah (določbe ZIntPK o nasprotju interesov niso namenjene temu, da bi v tovrstnih zadevah npr. onemogočile delovanje organa kot celote);
c)    imenovanja oziroma izbire posameznika na funkcijo ali položaj znotraj posameznega organa, kjer imajo aktivno in pasivno volilno pravico zgolj člani organa (npr. izbira predsednika sveta zavoda izmed članov sveta zavoda; odločanje o občinskih svetnikih, ki bodo delovali v delovnih telesih občinskega sveta – KMVVI itd.).

Ko gre za odločanje o položajih izven občinskega sveta, na katere kandidirajo družinski člani občinskih svetnikov, po mnenju komisije ni dvoma, da gre za opravljanje javnih nalog občinskega sveta v konkretnem primeru, ki ne zapade pod nobeno od navedenih izjem, kar pomeni, da je treba upoštevati določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov.

S tem v zvezi navajamo še nekaj primerov, s katerimi se komisija srečuje v praksi, in kjer veljajo oziroma ne veljajo določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov:
– občinski svetnik se mora v izogib morebitnemu nasprotju interesov izločiti iz vseh faz postopka dodelitve finančnih sredstev občine, oziroma se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopka oziroma odločitev o dodelitvi sredstev, za katere tudi sam kandidira (individualno ali s povezanim subjektom),
– občinski svetnik (hkrati tudi direktor javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je občina, v kateri občinski svetnik izvršuje svojo funkcijo) se mora v izogib morebitnemu nasprotju interesov izločiti iz kakršnih koli postopkov razprave in odločanja o javnem zavodu, katerega direktor je;
– vsak član občinskega sveta ima skladno s pristojnostmi občinskega sveta, ki obravnava in sprejema proračun občine, pravico, da vlaga spremembe in dopolnitve k predlogu proračuna in to na vsako proračunsko postavko, med drugim tudi na tisto, ki se nanaša na podjetje/društvo, katerega direktor/zastopnik je; enako je z glasovanjem  o občinskem proračunu kot celoti, saj gre za temeljni finančni akt občine; ne sme pa član občinskega sveta razpravljati in glasovati o posamezni proračunski postavki, ki se nanaša na »njegovo« društvo / subjekt / družbo itd., če se o tej predpostavki razpravlja in glasuje ločeno oziroma posebej.
Odgovor komisije št. 06262-1/2017,61 z dne 20.4.2017