Arhivi

Žena predsednika nadzornega sveta družbe Y d.d., ki je bila direktorica gospodarske družbe X d.o.o, se s svojim projektom pojavlja kot potencialni neposredni konkurent družbe Y d.d. Po mnenju župana obstoji v tem primeru utemeljen sum, da bi za zasebne interese lahko zlorabili notranje informacije o delu in poslovanju Y, na kar bi moral opozoriti že sam predsednik nadzornega sveta. Župan meni, da je prišlo do nastanka nasprotja interesov, čeprav žena predsednika nadzornega sveta ni več zakonita zastopnica družbe X d.o.o., ki konkurira družbi Y d.d. Zaradi navedenega je predsednika nadzornega sveta pozval, da odstopi s funkcije predsednika in člana nadzornega sveta. Komisijo prosi, da ugotovi, ali v konkretnem primeru gre za nasprotje interesov.

ZIntPK v 12. točki 4. člena opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
Po določbah ZIntPK se nasprotje interesov ugotavlja le za uradne osebe, ki jih ZIntPK v 10. točki 4. člena za svoje potrebe določno opredeljuje, in sicer so uradne osebe po tem zakonu funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja. Med uradne osebe po navedeni določbi ne sodijo družinski člani uradnih oseb, zato se nasprotje interesov po ZIntPK zanje ne more ugotavljati.
V primeru Y d.d., ki je delniška družba in sodi glede na večinski delež oziroma prevladujoč vpliv države oziroma lokalne skupnosti med subjekte javnega sektorja, je uradna oseba po ZIntPK član oziroma predsednik nadzornega sveta in zanj veljajo določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov. Nima pa statusa uradne osebe po ZIntPK njegova soproga, zato v vašem primeru, ko se je s svojim projektom kot potencialni konkurent družbe Y d.d. prijavila družba, katere bivša zastopnica je žena predsednika nadzornega sveta Y d.d., ni mogoče uporabiti določb ZIntPK o nasprotju interesov. Komisija bi lahko ugotavljala nasprotje interesov le v primeru, ko bi pri (ne)sprejemu projekta imel aktivno vlogo oziroma vpliv nadzorni svet Y d.d., v okviru katerega bi o tem projektu odločal tudi predsednik nadzornega sveta. Če bi o projektu kakorkoli (so)odločal nadzorni svet Y d.d., bi se moral predsednik tega sveta dosledno izločiti iz tega odločanja, če bi na projektu kandidiralo tudi podjetje, katerega zastopnica je njegova soproga.
Nasprotje interesov je torej institut, ki na ravni konkretnega primera zahteva ugotovitev obstoja zasebnega interesa posamezne uradne osebe, ki vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje njenih javnih nalog. Če se v konkretnem primeru znajde v nasprotju interesov, uradni osebi ni treba odstopiti, temveč se mora dosledno izločiti iz odločanja v postopku, v katerem je tako nasprotje nastalo.
Zloraba informacij družbe Y d.o.o. v škodo te družbe s strani predsednika nadzornega sveta, kakršno opisujete v svojem dopisu, torej ne sovpada z določbami ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov. Vprašanje zlorabe informacij mora v opisanem primeru po oceni Komisije primarno resno obravnavati in preprečiti družba sama oziroma njen organ, ki je pristojen za imenovanje in razrešitev predsednika oziroma članov nadzornega sveta. Ob tem naj omenimo še, da je izdaja poslovne skrivnosti v 236. členu Kazenskega zakonika opredeljena kot kaznivo dejanje.

(odgovor z dne 22.7.2011 št. 001-1/2011-667)

Ali je zaposlovanje ožjih družinskih članov vodstvenih delavcev v javnem zavodu koruptivno dejanje?

Sporočamo vam, da po mnenju Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju Komisija) lahko v konkretnem primeru (zaposlovanje družinskih članov vodstvenih delavcev) pride do korupcije v skladu s 1. točko 4. člena ZIntPK, ko so v postopku zaposlitve (izbire kandidata) podane kršitve s področja zaposlovanja v skladu z veljavno zakonodajo ali kršitve dolžnega ravnanja uradnih ali odgovornih oseb v javnem zavodu.
1. točka 4. člena ZIntPK določa, da je korupcija vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega. Iz navedenega izhaja, da zaposlitev družinskih članov vodstvenih delavcev javnega zavoda, ki je izvedena skladno s predpisi in na podlagi meril, ki zagotavljajo izbor strokovno najbolj usposobljenega kandidata (ne glede na to, da je to družinski član vodstvene osebe zavoda) ni korupcija po 1. točki 4. člena ZIntPK.
V primeru, ko pa postopek zaposlitve ni izveden v skladu s predpisi oziroma pride do izpolnitve elementa korupcije, ki zahteva kršitev dolžnega ravnanja odgovornih oseb v javnem zavodu, pa to že pomeni korupcijo v skladu z ZIntPK, saj je drugi element korupcije (korist za določeno osebo) avtomatično izpolnjen z zaposlitvijo mimo predpisov izbrane osebe. Za presojanje, ali je v konkretnem primeru prišlo do kršitve dolžnega ravnanja oziroma do kršitve predpisov, Komisija potrebuje popolnejše podatke.
V konkretnem primeru pa je treba biti pozoren tudi na dolžnost izogibanja nasprotju interesov. Skladno z ZIntPK so namreč tudi poslovodne osebe in javni uslužbenci javnega zavoda uradne oseba po 10. točki 4. člena ZIntPK, kar pomeni, da se morajo izločiti iz vseh dejanj, kjer bi lahko prišlo do nasprotja interesov oziroma bi se ustvaril videz tega nasprotja.
V skladu z 12. točko 4. člena ZIntPK je »nasprotje interesov« opredeljeno kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pa v skladu s 13. točko 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
Določbe ZIntPK o nasprotju interesov ne prepovedujejo zaposlovanja družinskih članov vodstvenih delavcev, temveč je njihov namen zagotoviti, da so postopki izvedeni objektivno in nepristransko. To pomeni, da se mora vodstveni delavec kot uradna oseba izločiti iz vseh postopkov izbire novega kandidata za zaposlitev, če je ta kandidat sorodstveno povezan z uradno osebo (vodstvenim delavcem), saj bi se sicer lahko vsaj ustvaril videz, da vodstveni delavec javnega zavoda ne opravlja svojega dela objektivno in nepristransko; s tem pa bi bili izpolnjeni kriteriji za nasprotje interesov skladno z ZIntPK. Če obstaja verjetnost (ki mora biti verodostojno izkazana z okoliščinami konkretnega primera), da je pri uradnih dejanjih uradnih oseb ostajalo nasprotje interesov, lahko Komisija uvede postopek ugotavljanja dejanskega obstoja nasprotja interesov skladno z 39. členom ZIntPK.

(odgovor z dne 14.7.2011 št. 001-1/2011-625)

Po Pravilniku o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa sta v razpisni komisiji dva člana športnih društev, ki se prijavljajo na razpis in član občinskega sveta, ki je hkrati tudi član društva. Glede na to, da član razpisne komisije ob pripravi razpisa ne ve, ali se bo društvo prijavilo na razpis, Komisijo sprašujete v kateri fazi postopka se je dolžan član občinskega sveta izločiti iz postopka razdelitve sredstev, za ostala dva člana društev pa sprašujete ali se mora član razpisne komisije izločiti iz postopka pri dodeljevanju sredstev za vsa društva ali le za društva katerega člana sta. V kolikor bi se morala izločiti iz dodeljevanja sredstev za vsa društva, bi razpisna komisija postala nesklepčna. Opozarjate še na težave pri komisiji za sofinanciranje kmetijstva, ki ima 5 članov, ki niso funkcionarji, so se pa trije od članov komisije oziroma njihovi družinski člani prijavili na razpis za dodelitev sredstev. Tudi tukaj je vprašanje izločitve članov komisije iz postopka dodeljevanja sredstev zanje ali izločitve iz celotnega postopka dodelitve sredstev vsem prijavljenim kandidatom.

Osebe, ki sicer nimajo statusa uradnih oseb in za katere določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov izrecno ne veljajo, se morajo ko se znajdejo v dvojni vlogi, v vlogi člana razpisne komisije in hkrati člana društva, ki kandidira za pridobitev sredstev, zaradi zmanjšanja korupcijskih tveganj ter iz splošnih etičnih razlogov, ki terjajo pošteno razpolaganje z javnimi sredstvi, izogibati nasprotju interesov in se vsekakor izločiti iz postopka razdeljevanja sredstev v delu, ki se nanaša na društvo, katerega predstavnika ali člani so. Enako naj bi veljalo tudi v postopku razdeljevanja sredstev za sofinanciranje kmetijstva, ki ga vodi razpisna komisija petih članov, od katerih so se trije člani prijavili na razpis. Navedeni člani so se po mnenju komisije dolžni izločiti iz postopkov ocenjevanja in razdeljevanja sredstev v delu, ki se nanaša nanje osebno ali njihove družinske člane. Glede vprašanja ali se morajo člani razpisne komisije izločiti iz postopka dodeljevanja sredstev tudi pri ostalih prijavljenih osebah pa je po mnenju komisije odvisno od okoliščin konkretnega primera in od tega, kako je zasnovan javni razpis oziroma tudi od tega, ali bi zaradi izločitve večine članov komisije, le-ta lahko sklepčno odločala o razdelitvi sredstev športnim društvom ali kmetijskih subvencij.
Glede vprašanja, v kateri fazi postopka naj se izloči član občinskega sveta pri dodeljevanju sredstev športnim društvom, katerega član je, je po oceni komisije primerno, da se občinski svetnik izločit iz postopka takoj, ko je seznanjen, da se je na razpis prijavilo društvo, katerega član je, to pa je najkasneje po odpiranju prijav.

(odgovor z dne 14.7.2011 št. 001-1/2011-624)

Uradnik, pooblaščen za vodenje postopkov za odmero nadomestila za uzurpacijo prostora, je izvajal kot zapriseženi cenilec cenitve nepremičnin za fizične in pravne osebe in v skladu s 100. členom ZJU ni seznanil svojega predstojnika. Komisijo sprašujete, ali obstaja verjetnost, da pri uradnih dejanjih uradne osebe obstaja nasprotje interesov in če, kako postopati.

Komisija je ob presoji vašega vprašanja ugotovila, da se za opisani primer, ko je uradnik poleg svojih uradnih dejanj opravljal še cenitve nepremičnin za fizične in pravne osebe, glede (ne)združljivosti njegove službe z opravljanjem dodatne dejavnosti ne uporabljajo določbe ZIntPK, ampak 100. člen Zakona o javnih uslužbencih (Ur.l. RS, št. 63/07-UPB3 in 65/2008, v nadaljevanju ZJU), za razlago katerega je pristojno Ministrstvo za javno upravo, nadzor nad spoštovanjem tega zakona pa izvaja Inšpektorat za javno upravo. Kakšne so možnosti ukrepanja zoper uradnika, ki predstojniku v nasprotju z ZJU ni sporočil, da poleg službe opravlja še dodatno dejavnost, vam bosta znala svetovati navedena organa.
Kar se tiče nasprotja interesov, ima navedeni uradnik status uradne osebe po ZIntPK (prim. 10. točko 4. člena ZIntPK). Na komisiji stojimo na stališču, da tudi uradnike zavezujejo določbe ZIntPK v zvezi z dolžnim izogibanjem nasprotju interesov, saj 100. člen ZJU teh vprašanj ne ureja drugače (ampak enako) kot ZIntPK. To pomeni, da mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne. To stori tako, da se izloči iz postopka, v katerem je prisotno nasprotje interesov ali vsaj videz tega nasprotja oziroma da o tem obvesti svojega predstojnika (če predstojnika nima, pa komisijo), ki mora odločiti o obstoju nasprotja interesov in s tem prevzeti odgovornost za zakonito, objektivno in nepristransko izvedbo javne naloge oziroma postopka.
Nasprotje interesov ZIntPK opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje njenih javnih nalog (zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali osebe, s katerimi uradna oseba ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike). V vašem primeru bi se uradnik (lahko) znašel v nasprotju interesov, če bi v okviru opravljanja svojih javnih nalog odločal o zadevah, ki bi se po vsebini in/ali udeleženih subjektih prekrivale z njegovo dodatno dejavnostjo (v tem primeru bi se lahko vsaj ustvaril videz, da pri opravljanju javnih nalog ni objektiven in nepristranski, ampak deluje v dobro svojih »popoldanskih« strank in/ali v svoje dobro).

(odgovor z dne 7.7.2011 št. 001-1/2011-617)

Navajate, da je občina sprejela Pravilnik za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa. Po pravilniku je komisija za vodenje javnega razpisa, ki odloča o razdelitvi sredstev, sestavljena iz petih članov in sicer: enega člana občinske uprave, enega člana zainteresirane javnosti, dveh predstavnikov športnih društev in enega predstavnika občinskega sveta. Komisijo sprašujete, ali se morata predstavnika športnih društev izločiti pri razdelitvi sredstev za vsa športna društva ali le za društva, katerih člana sta. Zanima vas tudi, ali je član komisije za vodenje javnega razpisa, ki je hkrati član občinskega sveta, lahko tudi član športnega društva ali predsednik društva.

Komisija za preprečevanje korupcije (dalje komisija) je pri odgovoru na vaša vprašanja izhajala iz določb ZIntPK o nasprotju interesov ter o nezdružljivosti funkcij in določb Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, 76/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju ZLS).
Odgovor na vaše vprašanje glede potrebne izločitve predstavnikov športnih društev izhaja iz instituta nasprotja interesov. ZIntPK opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Nasprotje interesov torej nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes uradne osebe, ki vpliva ali vsaj ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog.
Določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov zavezujejo uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena ZIntPK sodijo funkcionarji, uradniki na položaju ali drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja. Ob upoštevanju navedenih določb zakonska dolžnost izogibanja nasprotju interesov velja le za tiste člane razpisne komisije za javna naročila, ki imajo hkrati tudi status uradne osebe. Predstavnik športnega društva, ki kandidira za pridobitev sredstev, ni uradna oseba, zato določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov zanj izrecno ne veljajo, vendar komisija meni, da se morajo tudi te osebe v primeru, ko se znajdejo v dvojni vlogi – v vlogi člana razpisne komisije in hkrati člana društva, ki kandidira za pridobitev sredstev – zaradi zmanjšanja korupcijskih tveganj ter iz splošnih etičnih razlogov, ki terjajo pošteno razpolaganje z javnimi sredstvi, izogibati nasprotju interesov in se vsekakor izločiti iz postopka razdeljevanja sredstev v delu, ki se nanaša na društvo, katerega predstavniki oziroma člani so. Ali se morajo izločiti tudi iz postopka dodeljevanja sredstev ostalim športnim društvom, pa je po oceni komisije odvisno od okoliščin konkretnega primera oziroma od tega, kako je zasnovan razpis. Če lahko z odločanjem o sredstvih za druga istovrstna društva posredno zagotovijo korist »svojemu« društvu, je po mnenju Komisije primerno, da se izločijo tudi iz postopka dodeljevanja sredstev drugim istovrstnim društvom.

(odgovor z dne 6.7.2011 št. 001-1/2011-615)

Ste javno podjetje, kjer kot predsednik nadzornega sveta družbe nastopa oseba, ki je hkrati tudi poslovodja (direktor) zavarovalnice, pri kateri ima javno podjetje zavarovano premoženje (avtomobilsko in splošno odgovornost). Letna vrednost zavarovalne premije je nad 10.000 evrov. V nadaljevanju vas zanima, ali je morebitna funkcija člana (predsednika) nadzornega sveta, ki je hkrati tudi direktor zavarovalnice, po ZIntPK v kakršnemkoli smislu nezdružljiva oziroma ali ima lahko podjetje zaradi tega premoženje zavarovano pri tej zavarovalnici.

Sporočamo vam, da Komisija za preprečevanje korupcije lahko tolmači in razlaga le določbe ZIntPK, zato vam ne moremo izdati mnenja o nezdružljivosti funkcije predsednika nadzornega sveta javnega podjetja, ki je hkrati direktor zavarovalnice, pri kateri ima to javno podjetje zavarovano premoženje. ZIntPK ureja nezdružljivost opravljanja funkcije le za funkcionarje, kar pa člani nadzornega sveta javnega podjetja in direktorji zavarovalnice niso.
Vas pa v konkretnem primeru opozarjamo na okoliščine, ki bi po ZIntPK lahko privedle do nasprotja interesov. Skladno z ZIntPK je namreč tudi predsednik nadzornega sveta javnega podjetja uradna oseba (prim. 10. točko 4. člena ZIntPK), kar pomeni, da se mora izločiti iz vseh dejanj, kjer bi lahko prišlo do nasprotja interesov oziroma bi se ustvaril videz tega nasprotja.
V skladu z 12. točko 4. člena ZIntPK je »nasprotje interesov« opredeljeno kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pa v skladu s 13. točko 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
Določbe o nasprotju interesov ne prepovedujejo poslovnega sodelovanja med subjekti, temveč je njihov namen zagotoviti, da so postopki izvedeni objektivno in nepristransko. To pomeni, da se mora predsednik nadzornega sveta javnega podjetja kot uradna oseba izločiti iz vseh postopkov nadzornega sveta, ki so kakorkoli povezani z zavarovalnico, katere direktor je, vključno s postopki nadzora nad zadevami, v katerih je udeležena ta zavarovalnica, saj bi se sicer lahko vsaj ustvaril videz, da naloge predsednika nadzornega sveta v razmerju do »svoje« zavarovalnice ne opravlja objektivno in nepristransko; s tem pa bi bili izpolnjeni kriteriji za nasprotje interesov skladno z ZIntPK.

(odgovor z dne 4.7.2011 št. 001-1/2011-598)

Prosite za tolmačenje v zadevi predlaganja kandidatov za člane Komisije za imenovanje predavateljev v višjem strokovnem šolstvu. Navajate, da imate dilemo glede na 35. člen ZVSI, ki kot edini pogoj od kandidatov zahteva, da so predavatelji, med katere sodijo tudi vodstveni delavci, ravnatelji in direktorji. Sporno se vam zdi, da bi vodstveni delavci ene inštitucije odločali o kadrovanju druge. Po vašem mnenju gre za konflikt interesov, zato se v omenjeno Komisijo ne bi smelo predlagati vodstvenih delavcev. komisijo prosite za pravno mnenje.

Vprašanje predlaganja in imenovanja kandidatov za člane Komisije za imenovanje predavateljev višjih strokovnih šol ureja izključno Zakon o višjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 86/2004, v nadaljevanju ZVSI), za katerega razlago in tolmačenje komisija ni pristojna, temveč je zanjo pristojno Ministrstvo za šolstvo in šport RS. Komisija pravnega mnenja, ki sega izven tem, urejenih v ZIntPK, ne more podati; lahko pa na načelni oziroma splošni ravni zapišemo svoje videnje o vprašanjih nasprotja interesov v konkretnem primeru.
35. člen ZVSI, na katerega se sklicujete v dopisu, določa, da Komisijo za imenovanje predavateljev imenuje strokovni svet, sestavljajo pa jo štirje predavatelji, ki jih predlagajo šole oziroma skupnosti šol, in en član strokovnega sveta. Po 34. členu ZSVI podeli naziv predavatelj predavateljski zbor ustrezne šole, z imenovanjem pa mora soglašati strokovni svet. Člani Komisije za imenovanje predavateljev, ki je pristojna za pripravo predloga meril za vidne dosežke na strokovnem področju, za pripravo predloga za imenovanje predavateljev oziroma predloga za soglasje k imenovanjem ter vodenje evidence imenovanih predavateljev, po priporočilih Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje delujejo strokovno, samostojno in neodvisno ter pri svojem delovanju niso vezani na sklepe, stališča in navodila institucij, ki so jih imenovale, ali drugih institucij, pri izvajanju nalog in sprejemanju odločitev pa upoštevajo tudi načela preprečevanja konflikta interesov in načela nepristranskosti.
Iz opredelitve nalog članov Komisije za imenovanje predavateljev, ki jih opredeljuje ZVSI in priporočil Strokovnega sveta RS torej izhaja, da so člani te komisije dolžni dosledno spoštovati zakonske določbe in priporočila Strokovnega sveta RS o izogibanju nasprotju interesov in se morejo torej dosledno izogniti tudi situacijam, v katerih obstaja možnost nastanka nasprotja interesov. To pomeni, da se je član Komisije za imenovanje predavateljev dolžan izločiti iz tistih postopkov priprave predlogov za imenovanje predavateljev, v katerih obstajajo okoliščine, ki kažejo na to, da svojega dela v tej komisiji zaradi obstoja določenega zasebnega interesa (npr. poznanstva, poslovne povezave ipd. s katerim od kandidatov) ne bo opravil objektivno in nepristransko. Ni pa mogoče po oceni komisije na podlagi instituta nasprotja interesov vnaprej in absolutno omejevati imenovanja posameznika v Komisijo za imenovanje predavateljev.

(odgovor z dne 4.7.2011 št. 001-1/2011-597)

Občinski uradnik, zaposlen na področju občinskih investicij, samostojni podjetnik, v okviru dopolnilne dejavnosti opravlja gradbeni nadzor nad investicijami. Komisijo sprašujete, ali lahko ta občinski uradnik sklene pogodbo z občino za izvajanje storitev gradbenega nadzora nad občinsko investicijo, ki jo bo izvajal izven delovnega časa, da ne bi nastalo nasprotje interesov. Pri tem poudarjate, da izvajanje gradbenega nadzora ni v opisu del in nalog uradnika.

Komisija je ob presoji vašega vprašanja izhajala iz določil Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 in sprem., v nadaljevanju ZJU) in določil ZIntPK o nasprotju interesov.
Glede na to, da je tolmačenje ZJU primarno v pristojnosti Ministrstva za javno upravo, navajamo le povzetek relevantnih določb tega zakona, za njihovo podrobnejšo razlago pa se prosimo obrnite na to ministrstvo.
Za opravljanje drugih dejavnosti uradnikov primarno velja 100. člen ZJU, ki v prvem odstavku uradniku prepoveduje opravljanje drugih dejavnosti, če:
1. je dejavnost v nasprotju s konkurenčno prepovedjo ali konkurenčno klavzulo, ki ureja delovna razmerja;
2. bi opravljanje dejavnosti lahko vplivalo na nepristransko opravljanje dela;
3. bi pri opravljanju dejavnosti lahko zlorabil informacije, do katerih ima dostop pri opravljanju nalog v službi in ki niso javno dostopne;
4. je opravljanje dejavnosti v škodo ugledu organa.
Iz drugega in tretjega odstavka 100. člena izhaja, da je uradnik, ki namerava opravljati poleg svojih javnih nalog drugo dejavnost, to dolžan sporočiti svojemu predstojniku, ki lahko uradniku prepove opravljati dejavnost, ki bi bila v nasprotju s prvim odstavkom 100. člena.
Iz navedenega izhaja, da je predstojnik uradnika tista oseba, ki je pristojen presoditi, ali opravljanje druge dejavnosti povzroča situacije, ki izhajajo iz prvega odstavka 100. člena ZJU in jo prepovedati v primeru, da povzroča eno izmed navedenih situacij.
Glede nasprotja interesov, ki ga ZIntPK v 12. točki 4. člena definira kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog, tudi ZIntPK v 38. členu določa obveznost uradne osebe, da o nastanku ali možnosti za nastanek nasprotja interesov obvesti svojega predstojnika, ob tem pa mora prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov.
V vašem primeru, ko uradnik ob izvajanju nalog na področju investicij opravlja kot zasebnik tudi gradbeni nadzor nad občinskimi investicijami, Komisija ni pristojna ugotavljati nastanka nasprotja interesov, ker ima uradnik svojega predstojnika. Vse, kar vam lahko svetujemo je, da v konkretnem primeru preverite vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na to, da bi uradnik zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravljal svoje javne naloge. Uradnika tudi izrecno opozorite, da je ob ugotovitvi okoliščin, ki povzročajo nasprotje interesov, dolžan takoj prenehati z delom v zadevi, ki povzroča nasprotje interesov oziroma se izločiti iz vseh faz odločanja o izbiri investicije, nad katero bo izvajal gradbeni nadzor ali pa odkloniti izvajanje gradbenega nadzora, če je kakorkoli sodeloval pri izbiri investicije. Če ocenite, da uradnik dejavnosti iz zgoraj navedenih razlogov sploh ne sme opravljati, ker bi bilo to v nasprotju s prvim odstavkom ZJU, pa naj mu predstojnik prepove opravljanje dejavnosti..

(odgovor z dne 28.6.2011 št. 001-1/2011-574)

Ali lahko v javnem zavodu zaposlijo očeta predsednika sveta zavoda. Hčerka je torej predsednica sveta zavoda, oče pa bi bil zaposlen v tem javnem zavodu. Zanima vas, ali je to v skladu z zakonom.

ZIntPK ne vsebuje določb, ki bi urejale postopke oziroma pravila zaposlovanja v javnem zavodu, bi pa lahko v primeru, ki ste ga opisali, prišlo do nasprotja interesov. Nasprotje interesov so po ZIntPK okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Nasprotje interesov se ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja (tudi predsednik sveta zavoda), vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Pri nasprotju interesov je potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, ki lahko kažejo na to, da bo uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravljala svoje javne naloge .V konkretnem primeru to pomeni, da predsednica sveta javnega zavoda ne sme sodelovati v nobeni fazi postopka (npr. sodelovati pri določanju pogojev za zasedbo delovnega mesta, biti v strokovno izbirni komisiji,…) zaposlitve svojega družinskega člana (očeta) v tem zavodu oziroma se mora vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopka oziroma odločitve o izbiri ustreznega kandidata za zaposlitev in se s tem izogniti morebitnemu nasprotju interesov. Če so spoštovana pravila o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, taka zaposlitev z vidika ZIntPK načeloma ni sporna.

(odgovor z dne 21.5.2012 št. 06262-1/2012-87)

Prošnja za pridobitev pojasnila o izključevanju pri odločanju v občinskem svetu. Občina mora obnoviti preko kmetije vašega sina dotrajano in zelo prometno frekventno občinsko cesto. Sedanja cesta, zgrajena že v letu 1974, do sedaj ni bila odmerjena in zemljišče, po kateri poteka, je v celoti last sinove kmetije. Sedanja trasa poteka preko dvorišča sinove kmetije in mu zaradi okoliščin, ki so razvidne iz priloge, onemogoča normalno izvajanje kmetijske dejavnosti. Zaradi tega sin občini ponuja v odstop brezplačno zemljišče za obvozni del ceste mimo dvorišča kmetije zadaj za gospodarskimi objekti. Iz kopije, ki je priložena temu dopisu, izhaja, da načrt, ki ga je naročila občina, potrjuje tehnično možno izvedbo obvoznice in 20% večje stroške izvedbe postavitve ceste napram poteku le te čez sinovo dvorišče. Pravite še, da vam določeni kolegi svetniki iz občinskega sveta očitajo favoriziranje samega sebe v tej problematiki in vam pojasnjujejo, da ne vi ne vaš sin ne moreta postavljati zgoraj omenjene zahteve na občino zaradi vašega statusa občinskega svetnika.

Kar se tiče omejitev poslovanja, občina skladno s 35. členom ZIntPK ne more naročati blaga, storitev ali gradenj, niti skleniti katerekoli oblike javno-zasebnega partnerstva z vami ali vašim sinom; vsakršno drugačno dodeljevanje sredstev pa je dovoljeno pod pogojem, da ste vi kot občinski svetnik dosledno izločeni iz vseh faz odločanja o dodelitvi teh sredstev (več o omejitvah poslovanja lahko preberete v priloženem sistemskem pojasnilu, ki je dostopno tudi na spletnih straneh komisije). Glede na vaše navedbe, da sin ponuja občini zemljišče brezplačno, v primeru sklenitve dogovora z občino ne bo šlo za »posel«, za katerega bi veljale omejitve poslovanja.
Paziti pa morate na dolžno izogibanje nasprotju interesov. Nasprotje interesov so po ZIntPK okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Nasprotje interesov se ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo funkcionarji (tudi občinski svetnik), uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Pri nasprotju interesov je potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, ki lahko kažejo na to, da bo uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravljala svoje javne naloge.
Komisija je mnenja, da posredovanje ponudbe za odstop brezplačnega zemljišča za obvozni del ceste s strani vašega sina na Občino ne pomeni nasprotja interesov (dolžno izogibanje temu nasprotju zavezuje le vas kot občinskega svetnika, ne pa tudi vašega sina, ki nima statusa uradne osebe). Tudi če bi to rešitev občini predlagali vi kot občinski svetnik, to še ne bi pomenilo nasprotja interesov; dejstvo pa je, da na občinskem svetu ne morete razpravljati oz. sodelovati pri odločanju o tem, ali bo ta predlog sprejet. Na občinskem svetu morate biti torej izločeni iz vseh faz razprave in odločanja o pobudi, ki jo je na občino naslovil vaš sin oziroma se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopka, saj obstajajo v zvezi s to zadevo vaši zasebni interesi (v tem primeru sorodstvena vez med vami in vašim sinom), ki vplivajo na objektivno in nepristransko opravljanje nalog občinskega svetnika (ali pa vsaj zbujajo videz, da je temu tako) – v konkretnem primeru je logično izkustveno mogoče pričakovati, da na občinskem svetu pri razpravi in odločanju o zadevi, ki se nanaša na vašega sina, ne boste objektivni in nepristranski, ampak si boste prizadevali za to, da se doseže rešitev, ugodna za vašega sina. To pa pomeni nasprotje interesov skladno z ZIntPK.

(odgovor z dne 6.5.2012 št. 06262-1/2012-83)