Arhivi

Ali je lahko član občinskega sveta hkrati tudi predsednik društva (v isti občini), ki pripravlja določene dogodke, ki se financirajo iz občinskega proračuna?

Komisija je vprašanja o nezdružljivosti funkcij občinskih funkcionarjev pristojna razlagati le z vidika določb ZIntPK, ki v smislu 3. člena velja v primeru, če drug zakon teh vprašanj ne ureja drugače. Nezdružljivost funkcij občinskega svetnika z drugimi funkcijami in deli v občinski upravi oziroma službi ožjega dela občine ureja Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 67/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju: ZLS), predvsem njegov 37.b člen, določbe ZIntPK pa se uporabljajo le za opravljanje drugih dejavnosti, ki v ZLS niso navedene.
ZIntPK obseg prepovedi članstva in dejavnosti za nepoklicne funkcionarje ureja v drugem in tretjem odstavku 27. člena ZIntPK. Medtem kot se drugi odstavek nanaša na vse nepoklicne funkcionarje, je tretji odstavek omejen izključno na nepoklicne župane in nepoklicne podžupane, za katere v določenem segmentu uvaja strožji režim kot velja za ostale nepoklicne funkcionarje. Funkcionar, ki funkcijo opravlja nepoklicno (občinski svetnik), ne sme opravljati dejavnosti zastopanja oziroma biti član organov upravljanja in nadzora v enakem krogu subjektov kot poklicni funkcionar (se pravi v gospodarski družbi, v gospodarskem interesnem združenju, v zadrugi, v javnem zavodu, v javni agenciji in v drugi osebi javnega ali zasebnega prava, z izjemo društev, ustanov in političnih strank), vendar le, če po svoji funkciji opravlja neposredni nadzor nad njihovim delom. Sočasno opravljanje funkcij občinskega svetnika in predsednika društva z vidika določb ZIntPK torej ni sporno, saj ne gre za nezdružljivi funkciji.
Je pa občinski svetnik kot funkcionar skladno z 10. točko 4 člena ZIntPK uradna oseba, za katero velja dolžnost izogibanja nasprotju interesov. 12. točka 4. člena ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Za konkretni primer to pomeni, da bi se občinski svetnik kot uradna oseba (v kolikor bi bil vključen v kakršenkoli postopek v zvezi z društvom, katerega predsednik je) moral izločiti iz vseh postopkov obravnave in odločanja o vseh zadevah v zvezi z društvom, katerega predsednik je, saj bi se v nasprotnem primeru lahko ustvaril najmanj videz, da svojega dela v tej konkretni zadevi ne opravlja objektivno in nepristransko.

Odgovor z dne 15.04.2013 št. 06240-1/2013-61

Nepridobitna organizacija, ustanovljena za določeno področje, ki ga pokriva tudi Inšpektorat X, organizira seminar, na katerega brezplačno vabi inšpektorje navedenega inšpektorata, ki nadzirajo področje, za katerega je seminar predviden. Udeležba je za ostale udeležence plačljiva. Na tem seminarju bi/bo aktivno nastopal tudi eden izmed inšpektorjev Inšpektorata X. Ali obstajajo z vidika določb ZIntPK kakršnikoli zadržki glede aktivnega sodelovanja inšpektorja Inšpektorata X in brezplačne udeležbe ostalih inšpektorjev na tem seminarju?

Določbe ZIntPK, ki urejajo prepoved in omejitve glede sprejemanja daril, se uporabljajo samo za funkcionarje – kdo so funkcionarji, podrobneje določa 6. točka 4. člena ZIntPK – to so poslanci državnega zbora, člani državnega sveta, predsednik republike, predsednik vlade, ministri, državni sekretarji, sodniki ustavnega sodišča, sodniki, državni tožilci, funkcionarji v drugih državnih organih in samoupravnih skupnostih, poslanci iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu in drugi funkcionarji iz Slovenije v evropskih institucijah. Inšpektorji Inšpektorata X nimajo statusa funkcionarja skladno z ZIntPK, zato se določbe tega zakona glede omejitev in prepovedi sprejemanja daril zanje ne uporabljajo. Je pa to področje (omejitve in dolžnosti v zvezi s sprejemanjem daril javnih uslužbencev) podrobneje urejeno v 11. členu Zakona o javnih uslužbencih in v Uredbi o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi z darili. Teh predpisov komisija ni pristojna razlagati in tolmačiti, zato vam svetujemo, da se za ustrezna pojasnila obrnete na pristojno ministrstvo. Neobvezujoče pa menimo, da omogočanje udeležbe na seminarju brez kotizacije ne pomeni nedovoljenega darila javnemu uslužbencu, če je brezplačna udeležba izvedena na transparenten način in ob enaki obravnavi javnih uslužbencev (kadar je ponujeno manjše število brezplačnih udeležb, mora o tem, kateri javni uslužbenci se bodo udeležili izobraževanja, praviloma odločiti predstojnik na podlagi transparentnih kriterijev, in ne npr. organizator izobraževanja) ter če v ozadju ni pričakovanj po ugodnejši obravnavi posameznih kategorij nadzirancev ali podobnih nedovoljenih motivov.
Glede vašega vprašanja o aktivnem sodelovanju inšpektorja Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor na seminarju uvodoma opozarjamo na določbo 15. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN), skladno s katerim inšpektor ne sme opravljati dejavnosti oziroma ne sme opravljati dela za drugega delodajalca na področju, na katerem opravlja naloge inšpekcijskega nadzora, razen če gre za znanstveno ali pedagoško delo. Če gre torej v konkretnem primeru za seminar, ki je pedagoške oziroma izobraževalne narave, je aktivno sodelovanje inšpektorja na tem seminarju po mnenju komisije dopustno.

Kar se tiče ZIntPK, pa pojasnjujemo, da formalnih zadržkov za sodelovanje inšpektorja na seminarju, ni, saj zgolj dejstvo, da bo inšpektor aktivno sodeloval na seminarju, še ne pomeni nasprotja interesov, kot ga opredeljuje ta zakon. ZIntPK nasprotje interesov v 12. točki 4. člena opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Bistvena elementa nasprotja interesov sta dva (izpolnjena morata biti kumulativno):

– zasebni interes uradne osebe in
– obstoj okoliščin, ki kažejo na to, da zasebni interes vpliva na nepristransko opravljanje javnih nalog uradne osebe ali obstoj okoliščin, ki ustvarjajo videz, da vplivajo na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog uradne osebe.

Na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga komisija (torej zgolj podatka, da bi/bo inšpektor aktivno sodeloval/predaval na seminarju), menimo, da ni izkazano niti prvo, niti drugo, zato v tej fazi po mnenju komisije ni mogoče govoriti o obstoju nasprotja interesov (glede na to, da nimamo nobenih konkretnejših podatkov o seminarju, se ne moremo opredeljevati do tega, ali v tem primeru obstajajo povečana tveganja za nasprotje interesov pri tem inšpektorju pri njegovem bodočem delu). Poudarjamo pa, da mora – ne glede na mnenje komisije – v skladu s 100. členom ZJU oziorma 2. odstavkom 38. člena ZIntPK o morebitnem obstoju nasprotja interesov odločiti predstojnik uradne osebe, ki se je znašla v tovrstni situaciji.

Odgovor z dne 12.03.2013 št. 06271-1/2013-12

Ali je dovoljeno oz. sprejemljivo, da je predsednica nadzornega odbora občine hkrati tudi ožja sorodnica (žena) občinskega svetnika, ki je pred nekaj meseci celo nastopil mandat nepoklicnega podžupana v tej isti občini?

Z vidika določb ZIntPK ni izrecnih zakonskih omejitev, ki bi preprečevale družinskemu članu občinskega funkcionarja delo v nadzornem odboru iste občine, v kateri občinski funkcionar opravlja svojo funkcijo.
Opozarjamo pa, da so tako člani nadzornega odbora občine kot tudi občinski funkcionarji (občinski svetniki, podžupani, župani) uradne osebe po ZIntPK, kar pomeni, da jih v celoti zavezujejo določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov. Nasprotje interesov je v 12. točki 4. člena ZIntPK definirano kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Po 37. členu ZIntPK mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Svoje funkcije ali službe ne sme izrabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Po 38. členu ZIntPK mora uradna oseba, ko ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj obvestiti svojega predstojnika, ob tem pa mora prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov. Predstojnik o obstoju nasprotja interesov odloči v 15 dneh.

Odgovor z dne 04.03.2013 št. 06262-1/2013-34

Zanima vas, ali je z vidika določb ZIntPK oz. nasprotja interesov sporno, da je predsednik nadzornega odbora občine hkrati tudi zaposlen v zavodu, katerega ustanoviteljica je občina ter, ali bi se moral pri morebitnih nadzorih v zavodu zgolj izločiti iz postopka nadzora ali morebiti odstopiti iz funkcije predsednika nadzornega odbora?

Uvodoma pojasnjujemo, da se določbe ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost opravljanja funkcije, uporabljajo samo za funkcionarje, ki so opredeljeni v 6. točki 4. člena ZIntPK. Predsednik nadzornega odbora občine skladno z določbami ZIntPK nima statusa funkcionarja, zato se določbe ZIntPK v zvezi z nezdružljivostjo funkcij zanj ne uporabljajo. To vprašanje podrobneje ureja Zakon o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, s sprem.), predvsem njegov 32.a člen, ki določa, da člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, tajnik občine, javni uslužbenci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. Za tolmačenje Zakona o lokalni samoupravi – in posledično tudi za presojo (ne)združljivosti funkcij, ki ju navajate – je pristojno Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, zato svetujemo, da se s svojim vprašanjem obrnete na njegove pristojne službe.
Opozarjamo pa, da ima predsednik nadzornega odbora občine v skladu z 10. točko 4. člena ZIntPK status uradne osebe, zato zanj velja dolžnost dolžnega izogibanja nasprotju interesov. 12. točka 4. člena ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Po 37. členu ZIntPK mora uradna oseba biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Svoje funkcije ali službe ne sme izrabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Po 38. členu ZIntPK mora uradna oseba, ko ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj obvestiti svojega predstojnika (komisija svetuje, da predsednik nadzornega odbora obvesti ostale člane nadzornega odbora), ob tem pa mora prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov. Predstojnik (oziroma v tem primeru kolektivni organ – ostali člani nadzornega odbora) o obstoju nasprotja interesov odloči v 15 dneh. Druga možnost za izognitev nasprotju interesov je samoizločitev uradne osebe iz dela oziroma obravnave zadeve (ali dejavnosti), v kateri je do nasprotja prišlo, ob tem pa mora prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov.
V konkretnem primeru to pomeni, da mora biti predsednik nadzornega sveta, ob predpostavki, da je njegova funkcija sploh združljiva z delom v zavodu, in bo torej hkrati opravljal obe funkciji, dosledno izločen iz postopkov nadzora, ki se kakorkoli nanašajo na zavod, v katerem je zaposlen, saj bi se v nasprotnem primeru utegnil ustvariti najmanj videz, da nadzornih nalog nad zadevami iz pristojnosti nadzornega odbora občine ne opravlja nepristransko in objektivno.

(Odgovor z dne 2.9.2013, št. 06262-1/2013-175)

Ali je direktor občinske uprave lahko lastnik in direktor dveh podjetij?

Uvodoma naj pojasnimo, da se vaše vprašanje ne nanaša zgolj na nasprotje interesov, temveč tudi na vprašanje, ali lahko uradniki na položajnih delovnih mestih opravljajo tudi dejavnost ali funkcijo v posameznem pravnem subjektu ali organu. Navedeno je predmet ureditve Zakona o javnih uslužbencih, zato vam v zvezi s tem posredujemo tabelo nezdružljivosti za javne uslužbence (ZIntPK vprašanje nezdružljivosti ureja samo za funkcionarje, ne pa tudi za javne uslužbence), ki je usklajena z Ministrstvom za javno upravo, v nadaljevanju pa vam podajamo odgovor glede nasprotja interesov.

ZIntPK v 12. točki 4. člena nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe skladno s 13. točko 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi uradna oseba ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Premoženjska korist zajema nepremičnine, premičnine oziroma kakršnokoli drugo korist, ki jo je mogoče denarno ovrednotiti (delovno razmerje, pogodbeno delo, sejnine, denarne nagrade, potovanja ipd.); nepremoženjska korist pa zajema druge oblike koristi, ki jih sicer ni mogoče neposredno denarno ovrednotiti, predstavljajo pa v konkretnem primeru dodano vrednost za prejemnika (usluge, priznanja, reference, status, funkcija, izobrazba, ipd.). Za opredelitev zasebnega interesa so poleg (ne)premoženjske koristi odločilni pretekli ali aktualni (sedanji) osebni, poslovni ali politični stiki med osebami.

Okoliščine, ki kažejo na to, da zasebni interes vpliva na nepristransko opravljanje javnih nalog uradne osebe, so lahko najrazličnejše in predstavljajo dejansko vprašanje, ki ga je treba vedno preverjati z vidika konkretnega primera. Med najbolj tipičnimi oziroma pogostimi okoliščinami, ki lahko ustvarijo nasprotje interesov ali videz nasprotja interesov so predlaganje in/ali glasovanje zase, za svojega družinskega člana ali drugo povezano (fizično ali pravno) osebo v postopkih, ki so kakorkoli povezani z dodeljevanjem ali pridobivanjem javnih sredstev, podpisovanje pogodb, s katerimi se pridobivajo javna sredstva, zaposlitve, z družinskimi člani ali povezanimi osebami. Gre torej za okoliščine, ki vplivajo ali pa ustvarjajo videz, da vplivajo na dejanja uradne osebe na način, da ta svojih javnih nalog v konkretnem primeru ne opravlja objektivno in nepristransko.

Zgolj dejstvo, da je direktor občinske uprave obenem direktor še dveh podjetij, samo po sebi še ne pomeni nasprotja interesov. Nasprotje interesov nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes uradne osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Do tega bi (hipotetično) lahko prišlo v primeru, ko bi direktor občinske uprave odločil, da bo občina sklenila posel s podjetjem, katerega direktor je.

Odgovor št. 06262-1/2015-206 z dne 24/06/2015